AVDIO: Trumpova strategija miru skozi moč lahko obrodi sadove v Severni Koreji
Svet
Oči svetovne javnosti bodo jutri in pojutrišnjem usmerjene v Vietnam. Tam se bosta namreč sešla predsednika ZDA in Severne Koreje Donald Trump in Kim Džong Un. Ta je v Hanoj pripotoval z vlakom, prvi mož svetovne velesile je tja prispel z letalom. Pred odhodom je bil optimističen, pričakuje izjemen vrh.
Jedrska razorožitev bo tema številka ena v novih pogovorih med voditeljema, ki sta se prvič srečala v začetku lanskega poletja v Singapurju. Trump želi mladega severnokorejskega diktatorja prepričati, naj se njegova država odreče jedrskemu programu. Kaj bi Bela hiša utegnila ponuditi v zameno? "Najprej fokusiranje na uvoz, ne izvoz Severne Koreje. Če namreč mednarodna skupnost in ZDA povečata izvoz Severne Koreje, ji zagotovita denar v fizični obliki, a ta to lahko izkoristi in nadaljuje z obnašanjem, ki bi ga radi omejili. Torej osredotočanje na uvoz in na odpravo limitov pretvarjanja nafte, da se toraj zgornja meja uvoza nafte dvigne. Povečanje človekoljubne pomoči, povečanje agrokulturnega uvoza v Severno Korejo. Verjetno lahko pričakujemo dogovor o kulturnih in športnih izmenjavah, prve korake pri vzpostavitvi nekih dvostranskih diplomatskih odnosov, tu je še vprašanje odprtja železnice med Severno in Južno Korejo," je v pogovoru za naš radio ugotavljal raziskovalec na Univerzi George Washington v ZDA Igor Kovač. Verjame, da bi ti bonbončki Washingtona lahko prepričali Pjongjang in bi vrh v Hanoju lahko ponudil kakšen majhen korak v smeri jedrske razorožitve Severne Koreje. A opozoril je, da gre pri tem za proces, ki bo lahko trajal vsaj 15, če ne celo 20 let.
Kovač je prepričan, da so prav neposredna pogajanja taktika, ki lahko obrodi sad. "Druge poti ni. Trumpu je uspelo nekaj, kar trem prejšnjim predsednikom ZDA ni. Samo z majhnimi koraki, ki jih je ubral, skozi strategijo miru skozi moč, torej z neko trdo roko do diktatorja, je bilo mogoče doseči, kar je uspelo Trumpu."
Da se bosta predsednika ZDA in Severne Koreje drugič srečala v Vietnamu, ni naključje. "Gre za neko signalizacijo ZDA Severni Koreji, v smislu: Poglejte, Vietnam je bil v 80. letih prejšnjega stoletja nerazvit, kot ste vi nerazviti zdaj. Če boste sodelovali z nami, se odprli, boste lahko postali današnji Vietnam, ki je ena najhitreje rastočih ekonomij na svetu in se hkrati izmika kitajskemu primežu," je pojasnil Kovač.
Nekateri menijo, da bi Trump in Kim lahko tudi uradno razglasila konec vojne na polotoku jutranje tišine. Ta je trajala od leta 1950 do leta 1953, ko je prišlo do premirja, a ne tudi do mirovnega sporazuma. "Takšen sporazum je nerealno pričakovati na tem vrhu, predvsem zato, ker ni zraven še Kitajske in Južne Koreje. Lahko bi prišlo do politične deklaracije, ki je neobvezujoča, a bi pomenila majhen korak h končnemu mirovnemu sporazumu," je prepričan Kovač.
