NLB
Se bo Bruselj usmilil naših birokratov?
Slovenija
Evropska komisarka za konkurenco Margrethe Vestager bo še ta mesec obiskala Slovenijo. S finančnim ministrom naše države Andrejem Bertoncljem naj bi med drugim govorila o odprtih vprašanjih v postopku prodaje NLB.
Spomnimo. Slovenija je pred dobrimi petimi leti z davkoplačevalskim denarjem znatno pomagala NLB. Hkrati je obljubila Bruslju, da bo prodala slabe tri četrtine NLB, konkretno to pomeni 75 odstotkov minus eno delnico. To potezo je Slovenija večkrat odložila, a lani ji je le uspelo prodati 65 odstotkov NLB, za ostalo ima čas do konca letošnjega leta. Dokler tega ne stori, za NLB še naprej veljajo določene omejitve. Da te gotovo ne koristijo poslovanju, pojasnjuje poslovnež Matej Kovač, a obenem opozarja na njihov izvor. "Evropska komisija varuje konkurenco. NLB je dobila državno pomoč, zato ne sme biti v privilegiranem položaju v primerjavi z ostalimi bankami na trgu. Da se uravnoteži tekmovanje na trgu, so NLB postavili omejitve."
Aktualna vlada v Ljubljani želi nekatere odpraviti, med njimi so tiste, ki so povezane z lizingom in faktoringom ter tudi zapiranjem poslovalnic. Tega naj bi se med skorajšnjim srečanjem dotaknila Vestagerjeva in Bertoncelj. Kaj namerava finančni minister naše države ponuditi v zameno? "Povsem v podrobnosti ne bi šel, a razmišljanje je šlo predvsem v smeri, da se za deset odstotkov neprodanih delnic začasno zamrzne glasovalna pravica, dokler ne izpolnimo zavez. To se nam zdi razumljiv predlog," odgovarja Bertoncelj.
Evropska komisija je nedavno potrdila, da je v stiku s slovenskimi oblastmi zaradi NLB. A poudarila je tudi, da od članic Evropske unije na splošno pričakuje spoštovanje zavez o državnih pomočeh v določenih rokih. "Morda se bo Bruselj naših birokratov usmilil, čeprav so z izbiro privatizacijskega modela sami povzročili neprijeten položaj za NLB," ocenjuje Kovač.
