Maja MorelaMaja Morela
Matej KržišnikMatej Kržišnik
Andrej ŠinkoAndrej Šinko

Uvedba podčrtaja? Pravopis ne nastane čez noč ali po volji ene osebe

Slovenija | 16.02.2019, 10:31 Marta Jerebič

V četrtek smo poročali, da je Ministrstvo za delo, družino, socialen zadeve in enake možnosti objavilo Smernice za spolno občutljivo rabo jezika, ki med inovativnimi pristopi za izražanje vključenosti vseh družbenih spolov uveljavlja podčrtaj. Prejeli smo odgovor soavtorice teh smernic dr. Helene Dobrovoljc.

Smernice za spolno občutljivo rabo jezika ne odražajo nujno uradnega stališča institucij, v katerih so zaposleni.

Dr. Helena Dobrovoljc, ki je zaposlena na Inštitutu za slovenski jezik Frana Ramovša in je tudi vodja delovne skupine za pripravo novega pravopisnega priročnika, nam je pojasnila, da so Smernice nastale predvsem na pobudo prevajalcev iz Luksemburga, ki se pri svojem delu srečujejo z različnimi jezikovnimi praksami in ki jih želijo v verodostojni obliki na sprejemljiv in za naše razmere neprovokativen način prenesti v slovenski jezik.

Podčrtaj je v smernicah omenjen kot ena od inovativnih, torej ne tradicionalno uveljavljenih oblik.

V zvezi z našo zaskrbljenostjo, ali nam bo ta podčrtaj vsiljen z novim pravopisom, kar bi otežilo razumevanje besedila, je pojasnila, da pravopis ne nastane čez noč in tudi ne po volji ene osebe.

V preteklosti smo že bili priča neuspešnim reformam, ki niso bile usklajene v stroki. Na primer pravopis je leta 1962 uzakonil zapis bravec, ki ga je pišoča javnost zavrnila in odreči so se mu morali tudi pravopisci.

Tudi zaradi takih izkušenj je pravopis po svoji naravi konservativen priročnik: načeloma sprejema inovacije po uveljavitvi in ustalitvi v širši družbeni skupnosti.

Mi pa dodajamo, da ne moremo mimo dejstva, da podčrtaj pri svojem pisanju uporabljajo ožje skupine ljudi, npr. Legebitra. (V tem smislu je zanimiv zadnji članek na portalu domovina.je.)

Na Radiu Ognjišče smo že večkrat opozorili, da gre pri tovrstnih rešitvah za ideološko poseganje v jezikovni sistem. Nenazadnje so tudi zagovorniki izmenične rabe ženskega in moškega spola kot nevtralnega v notranjih aktih nekaterih fakultet priznali, da gre za politično-ideološko odločitev.

Na vprašanja, ki jih sproža podčrtaj, bomo z jezikoslovci v prihodnje poskušali odgovoriti v eni od naših pogovornih oddaj.

Prejšnji članek najdete na tej povezavi.

Slovenija
Prostovoljec leta 2024 s podelitvijo priznanj (photo: STA) Prostovoljec leta 2024 s podelitvijo priznanj (photo: STA)

Naj prostovoljec tudi naš sodelavec

Naj prostovoljski projekt lanskega leta je projekt Šola s srcem Srednje gradbene, lesarske in vzgojiteljske šole iz Šolskega centra Novo mesto. Mladinski svet Slovenije ga je nagradil, ker je ...

 (photo: Vatican Media)  (photo: Vatican Media)

Kje bo živel Leon XIV.?

Papež Leon XIV. naj bi imel namen živeti v Apostolski palači. Vendar stanovanje prej potrebuje prenovo. Sveti oče si je prostore ogledal po nedeljskem opoldanskem nagovoru, ko so sneli pečat z ...

Svojci žrtev z njihovimi fotografijami (photo: Rok Mihevc) Svojci žrtev z njihovimi fotografijami (photo: Rok Mihevc)

Vigilija pred dnevom, ki ga trenutna oblast ne dovoli

Na Trgu republike v Ljubljani je sinoči slovesnost v spomin na žrtve komunističnega nasilja Ker smo ljudje. »V resnici je tako, da ni druge možnosti, kot priznati resnico.« Te besede pokojnega ...

Matjaž Čadež je vizionar, ki navdušuje tudi v širjenju pomena petih temeljnih vrednot Slovenije (photo: NL) Matjaž Čadež je vizionar, ki navdušuje tudi v širjenju pomena petih temeljnih vrednot Slovenije (photo: NL)

Matjaž Čadež: Na hitro hočemo preveč

Matjaž Čadež je človek navdiha, ki s svojo življenjsko poklicno potjo še danes, ko je že v pokoju, marsikoga navdušuje. Poslovno se je vrsto let kalil v IBM-u, nato na Švedskem in pozneje ...