Naš vzor, ne naše stališče, spreminja svet

31.01.2019, 18:00 Nataša Ličen Nataša Ličen

Družba, del katere smo, je prežeta s kritiko. Strah pred sodbami mnoge ustavi in zavira v kreativnosti. Poznamo vzorec, ki se prevečkrat odvije tako: imamo idejo, jo predstavimo in usuje se plaz najdenih pomanjkljivosti in ovir. Ideje tako vse bolj zadržujemo v sebi in s tem se prekine proces ustvarjalnega toka, ki pa je pogoj razvoja.

Zahodna kultura previsoko ceni kritično razmišljanje

Dr. Edward de Bono, zdravnik in psiholog, on se predstavi kot »razmišljevalec«, velja za svetovno avtoriteto kreativnega mišljenja. Njegovim knjigam, prevedenim v slovenščino, se je lansko leto pridružila tudi knjiga z naslovom »Paralelno razmišljanje«.

Mag. Nastja Mulej, edina licencirana terapevtka De Bonovih orodij razmišljanja, o tem, kako je prišla do De Bona: »Moj oče me je okužil s tem, razvil je model podoben De Bonovim klobukom, v 70 . letih ga je vpeljeval v tovarne, v 80. letih je govoril o inovativni družbi, takrat ga nihče ni razumel. Ko sem se leta pozneje srečala z De Bonom sem bila navdušena zaradi enostavnosti njegovih metod. Ljudje se prepiramo o resnici, kdo ima prav, je črno ali belo, vemo pa, da je v življenju največ sivega. Starogrški način dokazovanja vlečemo vse do danes, kdo je večji Alfa samec na tem planetu, bilo bi koristno preseči ta način mišljenja.«

Roman Pavlič, poslovnež, karateist in hitrostni padalec: »Stabilno letenje je neprestano garanje. V poslovanju se kreativnost zelo ceni. Ideje dajejo sproščeni, veseli, opolnomočeni ljudje. Ideje se kreirajo po določenih metodah, ne nastajajo. Izkazalo pa se je v zadnjih letih, da so inovatorji in kreativci v podjetjih lahko vsi, če so ustvarjeni pravi pogoji. Sistematično ukvarjanje s kreativnostjo daje rezultate, da do tega pridemo, je treba razviti in poznati orodja.«

Rok Trkaj, raper: »Besede imam rad, misli razlikujem po tem, kako se me dotaknejo. Zanimalo me je, kako se da delati drugače, tako sem se srečal z De Bonovimi načini mišljenja. Življenje dela za nas in ne proti nam. Ključno je zavedanje. Ne sodimo čustva drugih, skušajmo se razumeti in iz takšnega okolja zrastejo novi vzorci za izboljšanje odnosov, kjer bodo naše misli in čustva sprejeti.«