Podpora Venezueli v Čilu
Države na različnih bregovih glede priznavanja oblasti v Venezueli
Svet | 24.01.2019, 10:26 Andrej Šinko
Na sredinih protivladnih protestih opozicije v Venezueli naj bi umrlo najmanj 13 ljudi, več kot 100 oseb pa je bilo aretiranih. Opozicijski voditelj in predsednik parlamenta Juan Guaido se je med protesti razglasil za začasnega novega predsednika države do volitev. Priznale so ga ZDA, Kandada in več latinsko-ameriških držav. Venezuelska vojska, Rusija, Turčija in še nekatere druge države pa kot predsednika priznavajo Nicolasa Madura. Ta je prekinil diplomatske odnose z ZDA in izgnal njene diplomate.
Na ulice venezuelskih mest je v sredo na poziv opozicije odšlo več sto tisoč ljudi. Predsednik venezuelskega parlamenta Juan Guaido se je pred protestniki v Caracasu razglasil za začasnega predsednika države.
Med nekaterimi protesti so izbruhnili spopadi med protestniki in policijo. V prestolnici Caracas je med demonstracijami prišlo do kaosa, ko je več deset mladih blokiralo cesto skozi bogato četrt Altamira. Vojska je odgovorila s solzivcem in gumijastimi naboji.
Iz Caracasa ter zveznih držav Tachira, Barinas, Portugesa, Amazonas in Bolivar poročajo o smrtnih žrtvah protestov. Večina žrtev je umrla zaradi strelnih ran.
Socialistični predsednik Nicolas Maduro je po volitvah leta 2015, na katerih je spričo hudega pomanjkanja in splošne krize v državi večino v narodni skupščini prevzela opozicija, z več spornimi pravnimi manevri parlament leta 2017 razpustil in vzpostavil ustavodajno skupščino, v katero pa je imenoval sebi poslušne člane. Kljub protestom je nato dosegel tudi, da opozicija ni smela sodelovati na lanskih predsedniških volitvah, na katerih je potem zmagal sam.
A ko je Maduro 10. januarja prisegel za drugi predsedniški mandat, so se razmere začele zaostrovati. Parlament je pet dni po njegovi prisegi sprejel deklaracijo, v kateri je nov mandat predsednika Madura razglasil za nezakonitega, na sredinih množičnih demonstracijah pa se je Juan Guaido razglasil za začasnega predsednika.
Kot takega ga je priznal ameriški predsednik Donald Trump, sledile pa so druge države v regiji, vključno z Brazilijo, Kanado, Kolumbijo, Čilom, Perujem in Argentino, ter Organizacija ameriških držav. Na stran Madura pa so se postavili Mehika, Bolivija in Kuba. Podprla pa sta ga tudi Rusija in Turčija.
Rusija je bila kritična do drže Zahoda v zvezi s krizo v Venezueli. Kot je na družbenem omrežju Facebook zapisala tiskovna predstavnica ruskega zunanjega ministrstva Maria Zaharova, stališče Zahoda »kaže na odnos teh držav do mednarodnega prava, suverenosti ter načela nevmešavanja v notranje zadeve držav«. Madura je podprl tudi turški predsednik Recep Tayyip Erdogan, ki se je z venezuelskim kolegom, s katerem sta že več let v tesnih odnosih, govoril po telefonu.
Visoka zunanjepolitična predstavnica Evropske unije Federica Mogherini pa je sporočila, da Evropska unija podpira demokracijo v Venezueli in poziva k svobodnim in poštenim volitvam v državi.