Zapori - nauk zgodbe
Slovenija Tanja Dominko
Analiza pobega dveh zapornikov iz koprskega zapora je zasejala dvom v slovenski zaporniški sistem. Ministrica za pravosodje Andreja Katič je sicer včeraj na Planetu TV dejala, da je od Uprave za izvrševanje kazenskih sankcij že prejela poročilo o stanju v drugih zavodih za prestajanje kazni v Sloveniji in da so razmere v drugih zavodih boljše. A vseeno velja poudariti, da je kadrovska stiska najhujši problem.
V primeru pobega iz koprskega zapora je bilo veliko prelaganja krivde. Pravosodni policisti so posumili, da rešetke v koprskem zaporu niso ustrezne, kar je prvi mož Uprave za izvrševanje kazenskih sankcij Jože Podržaj včeraj zanikal, kamere so pokazale na neprimerno delo uslužbencev v zaporih, problem so tudi kadri. Kateri je ključen problem po mnenju Damjane Žišt? »Vsekakor je premalo pravosodnih policistov, že več let na to opozarjajo sindikati, tudi vodstvo Uprave za izvrševanje kazenskih sankcij. Dosedanje vlade kaj dosti posluha niso imele, le vlada Janeza Janše je pred leti dodelila kar 70 kvot za mesta v zaporih, a so bila večinoma prenesena na ministrstvo za pravosodje.«
Ali je treba postaviti pod vprašaj varnost v vseh slovenskih zaporih? Žištova pravi, da je varnost v zaporih še vedno na visoki ravni. »Ta pobeg iz koprskega zapora je prvi v 15-ih letih, odkar zapor stoji. Spomnila pa bi, da ni prvi iz zaporov, ki se je zgodil na tak način, bežali so tudi iz drugih zaporov.«
Ministrica za pravosodje Andreja Katič je sicer izrazila pričakovanje, da bodo naredili akcijski načrt za vsak zavod in videli, kakšno bo stanje po tem. Sama upa na izboljšanje položaja. Obliž na rano naj bi predstavljala tudi prezaposlitev vojakov na mesta pravosodnih policistov, a Žištova opozarja, da je zelo pomembna primerna usposobljenost kadrov. »To se mi zdi najbolj bistveno, da imajo dovolj znanj o zaprtih osebah, zaporniškem sistemu, da imajo dovolj znanj samoobrambe, streljanja in da imajo redna usposabljanja tudi med letom. Tega zdaj ni, kar je tudi rak rana slovenskega pravosodnega sistema.«
Politika medtem razmišlja, da bi stisko ublažili tudi s pomočjo zaposlitve vojakov, starejših od 45 let, ki jim namreč pogodba o zaposlitvi ob dopolnjeni omenjeni starosti avtomatično preneha.
