Plakat kongresa o uporabi cerkva
Kaj s cerkvami, ki niso več v uporabi?
Svet Marjana Debevec
Papeški svet za kulturo je objavil smernice za uporabo cerkva, ki niso več namenjene bogoslužni uporabi. Dokument so pripravili udeleženci srečanja z naslovom: Ali Bog tukaj ne prebiva več? Številne zahodne države so namreč zaradi upada števila vernikov prisiljene cerkve prodati, dogaja pa se, da jih novi lastniki uporabijo v namene, ki skrunijo njihovo poslanstvo.
V Nemčiji je bilo v zadnjih letih prodanih ali porušenih 2000 cerkva, v flamskem delu Belgije 500. Na Nizozemskem naj bi v prihodnjih letih v druge namene predali kar dve tretjini katoliških cerkva. Problem pa se pojavlja, ker nekatere med njimi novi lastniki uporabijo za trgovske centre, tržnice, ali celo za nočne klube in javne hiše.
Zato je papeški svet za kulturo pripravil mednarodni kongres, na katerem so predstavniki škofovskih konferenc Evrope, ZDA, Kanade in Avstralije oblikovali dokument, ki bo cerkve in druge bogoslužne prostore tudi v novi uporabi zaščitil.
V njem je zapisano, da je prodaja cerkva skrajni ukrep, bolj pa se svetuje, da se sakralne objekte uporabi v druge namene, na primer preda predstavnikom drugih krščanskih cerkva, ali pa drugim religijam. »Samo zato, da ostane nek prostor, neki objekt, ki govori o odnosu z Bogom. Namreč vsaka cerkev, vsak sakralni objekt, tudi potem, ko ni več v uporabi, še vedno po svoje evangelizira«, je za naš radio dejal predstavnik Slovenske škofovske konference na tem posvetu Silvester Gaberšček.
V dokumentu tudi poudarjajo, da imajo prebivalci določenega kraja skupno odgovornost do sakralne dediščine. Upoštevati pa je treba tudi kanonsko pravo in zakonodajo vsake države.
