Sirija na pogorišču vojne vstaja v novo jutro
Svet Marjana Debevec
Pred božičnimi prazniki se še posebej oziramo v dežele, kjer kristjani ne bodo mogli božiča praznovati v svobodi, ali živijo v velikih preizkušnjah. Pomislimo na Venezuelo, Nikaragvo, Kenijo, Kamerun, Irak, Severno Korejo in številne druge države. V Siriji se medtem odvija proces sprave, čeprav na nekaterih območjih še vedno divja nasilje.
V tem letu se je na svoje domove v Siriji vrnilo 114 tisoč beguncev, skoraj 6 milijonov pa jih ostaja razseljenih; večina v Turčiji, Libanonu, Jordaniji, Egiptu in Iraku. Po oceni Združenih narodov naj bi se v letu 2019 v Sirijo vrnilo še približno 250 tisoč ljudi. Po besedah poljske fokolarine Silvie, ki je nekaj časa preživela v Siriji, si narod želi iti naprej in z upanjem zre v prihodnost. »Res je sicer, da vojna obstaja, vendar pa je tudi res, da želi Sirija na novo vstati. Polna je upanja. Zavedajo se, da so sposobni na novo zgraditi svojo državo, potrebujejo pa tudi pomoč prostovoljcev od zunaj, ki bi delali v bolnišnicah, se ukvarjali z otroki in nudili psihološko pomoč ljudem, ki so preživeli vojno«, je povedala za naš radio.
Po njenih besedah tamkajšnji ljudje potrebujejo najprej našo molitveno podporo. Zelo pa so veseli tudi vsakega obiska od zunaj, saj primanjkuje učiteljev, profesorjev, zdravnikov in medicinskih sester. Materialna pomoč za obnovo domov do njih lahko pride le preko dobrodelnih organizacij, kot sta Karitas in Pomoč Cerkvi v stiski.
»V Siriji je zaradi vojne 21 tisoč otrok ostalo brez staršev. V jezuitski center, kjer smo tudi mi bivali, vsak dan prihaja 200 otrok. Vendar je to le kaplja v morje. Manjka tudi osebje, ki bi zanje skrbelo. Dobra volja sicer obstaja na različnih straneh, manjkajo pa prostovoljci, ki bi jim lahko pomagali«, je še povedala Silvia. Pogovoru z njo boste lahko prisluhnili v jutrišnji oddaji Iz življenja vesoljne Cerkve.
