Nahtigal: Poceni politične točke

Svet | 14.12.2018, 12:56 Marta Jerebič

Francoska policija je sinoči izsledila in ubila napadalca iz Strasbourga Cherifa Chekatta. Našla ga je v četrti Neudorf, kjer je živel in ki je le nekaj minut vožnje od središča mesta. Islamska država je prek svoje propagandne agencije sporočila, da je bil eden od njenih borcev. Življenje v Strasbourgu se medtem vrača v normalne tirnice, dopoldne so znova odprli tudi božični sejem. A medtem ko je Katoliška Cerkev sinoči pripravila molitveno bdenje za žrtve napada in pozvala k enotnosti, so se na političnem področju znova razplamtele razprave o povezovanju migracij in terorizma.

Napadalec je včeraj ogovoril neko žensko, ki je opazila, da je ranjen in obvestila policijo. Zvečer so ga trije policisti specialne enote želeli nagovoriti, naj se jim preda, vendar je začel streljati nanje, zato so streljali nazaj in ga ubili. Ko se je novica o njegovi smrti razširila, so prebivalci soseske spontano začeli prihajati na ulice in policiji po dveh dneh negotovosti naklonili dolg aplavz.

Katoliška Cerkev je medtem v strasbourški stolnici pripravila molitveno bdenje za žrtve. Prisotni so bili predstavniki lokalnih oblasti, krščanskih Cerkva in prebivalci mesta, ki so v torek zvečer neposredno doživljali grozljive scene napada. Strasbourgški nadškof Luc Ravel je v nagovoru poudaril, da je pred njimi izziv, kako zaščititi mala semena lepote in dobrote, ki so že prisotni med njimi. Pozval je, naj se ne prepustijo starim demonom, politični strumentalizaciji.

Na političnem parketu se je namreč znova vnela polemična razprava o povezovanju migracij in terorizma. »Dejstvo je, da vsakič, ko se zgodi teroristični napad, celotna politična scena poskuša dobiti poceni politične točke. Skrajna desnica vedno znova poudarja popolno povezanost migracij in terorizma, medtem ko na drugi strani levica to v celoti zanika. Resnica je pa nekje na sredini,« pravi politični analitik Martin Nahtigal.

Terorizem je prizadel Francijo v času, ko državo pretresajo tudi protesti rumenih jopičev. »Po nekaterih manjših krajih in celo večjih mestih, kot denimo v Lyonu, so rumeni jopiči protestirali tudi proti Marakeški deklaraciji, drugje so protestirali proti čisto drugim stvarem, ker gre za očitno nepovezano gibanje, v glavnem pa so protesti usmerjeni proti visokim davkom, slabi socialni politiki in ohlajajočemu se gospodarstvu Francije.«

Za jutri so napovedani novi protesti, vlada jih zaenkrat še ni prepovedala, je pa pozvala k njihovemu preklicu.