P. dr. Edvard Kovač v Parizu
AVDIO: P. Edi Kovač o krizi v Franciji
Komentarji | 10.12.2018, 13:41 Petra Stopar
Francoski predsednik Emmanuel Macron bo po četrtem vikendu nasilnih protestov drevi Francozom predstavil ukrepe, ki naj bi končali vsesplošni družbeni upor v državi.
Za komentar o dogajanju smo poklicali p. dr. Edvarda Kovača, ki pravi, da bo pri iskanju rešitve s strani politike potreben ne le pogum, ampak po novem tudi ponižnost: »Priznati, da se je nekdo prenaglil, da drugih ni dovolj poslušal in bil občutljiv ter se tudi opravičiti. Takšna ponižnost potem zagotovi tudi zaupanje in pogum za naprej.«
Vsaka vlada namreč kdaj naredi kakšno napako, ki jo mora popraviti, tako tudi francoska vlada ni šla dovolj premišljeno v ukrep višanja trošarin na gorivo, kar je bil povod za proteste t. i. rumenih jopičev, meni Kovač. Stroški so prizadeli predvsem ljudi iz bolj oddaljenih in manjših krajev, kamor železnica ali avtobus ne peljeta, zato so bili prisiljeni uporabljati osebna vozila. »Če pa nekdo pri prevozu v službo in nazaj porabi 400 evrov za gorivo in se mu to še za približno sedem odstotkov poviša, je to takšen izdatek, da enostavno ne bo mogel zaokrožiti meseca. Čeprav je to manjšina, je z njo postala solidarna celotna Francija in tako je nastalo gibanje ’rumeni jopiči’,« je pojasnil.
A ker ne gre le za samo eno napako, marveč za celotno strategijo razbremenitve delodajalcev, je dodal. Protesti so zdaj uperjeni proti visokim stroškom življenja nasploh in Macronovim gospodarskim reformam, ki po njihovem mnenju koristijo samo podjetjem. Kovač meni, da bo moral Macron odslej pokazati večjo občutljivost in skrb za malega človeka. »Francozi niso navajeni, da se socialne pridobitve ukinjajo. Nezadovoljstvo srednjega sloja, ki je preveč obdavčen, in na drugi strani neodgovorno ravnanje teh, ki imajo kapital, je povzročilo globalno nezadovoljstvo,« poudarja. K dialogu je v zadnjih dneh pozval tudi predsednik francoske škofovske konference, nadškof v Marseillu.
Pariške oblasti so sporočile, da je bila na sobotnih protestih povzročena večja gospodarska škoda kot na tistih v soboto 1. decembra, ko so med drugim protestniki poškodovali Slavolok zmage. Iz varnosti so bile namreč tokrat zaprte številne trgovine, pa tudi muzeji in znamenitosti, in to v času prednovoletnih nakupov. Protesti so bili tudi bolj razpršeni, tako da je bilo več krajev v prestolnici tarča nasilja, je povedal namestnik županje Emmanuel Gregoire. Po vsej državi so v soboto prijeli 1723 protestnikov, od katerih so jih pridržali 1220.