Pregled domačih dogodkov od 7. do 14. decembra 2018

Slovenija | 15.12.2018, 07:15

V minulem tednu je doma najbolj odmevala odločitev ustavnih sodnikov o volilni zakonodaji. Prah je dvigoval tudi pristop Slovenije k dogovoru Združenih narodov o migracijah. Policija je dobila prvo damo, ki se zaveda, da so pred našo državo pomembni varnostni izzivi. Zdaj tudi ni več ugibanj - Nacionalni inštitut za otroške srčne bolezni bo zagotovo ugasnil. Ob 100. obletnici smrti književnika Ivana Cankarja so se zvrstile številne prireditve, ki so zaokrožile jubilejno leto.

Politika

Ustavno sodišče je poseglo v volilno zakonodajo. Ugotovilo je, da s temeljnim pravnim aktom naše države ni skladen del, ki določa območja volilnih okrajev. "Ustavno sodišče je ugotovilo, da so prevelike razlike med okraji neskladne z načelom enake volilne pravice," je pojasnil strokovnjak za volilno pravo Jurij Toplak. Državni zbor ima za odpravo neustavnosti dve leti časa. "Ustavno sodišče je državni zbor prisililo k spremembam, a pustilo odprta vrata tudi za večje spremembe. Državni zbor ima tako možnost ukiniti volilne okraje in uvesti preferenčni glas, lahko pa samo zmanjšati enormne razlike med največjimi in najmanjšimi okraji. Po svetu tolerirajo razlike do 10, 20 odstotkov v velikosti volilnih območij, v Sloveniji je ta razlika 370 odstotkov." Kot je poudaril Toplak, bo treba čim prej zavihati rokave. Za zdaj kaže, da so parlamentarne stranke bolj naklonjene ukinitvi volilnih okrajev in uvedbi preferenčnega glasu. Vlada je že napovedala pripravo ustreznih rešitev.

Vlada je prav tako odločila, da bo Slovenija med podpornicami dogovora Združenih narodov o migracijah. Opozicija je bila proti, predsednik NSi Matej Tonin je tako obžaloval, da smo poslali delegacijo na konferenco v Maroko. Zakaj naša država ne bi smela pristopiti k dokumentu? "Ker precej agresivno tolerira multikulturalizem in se skoraj zdi, da bi se morali mi prilagajati tistim, ki prihajajo k nam in ne nasprotno. Briše tudi mejo med zakonitimi in nezakonitimi migracijami. To je prav tako napačno sporočilo v danih razmerah v Evropski uniji in v kontekstu naših sosedov," je prepričan Tonin. Kritičen je bil tudi predsednik SDS Janez Janša. "Tukaj gre za suverenost. Niste nam pustili druge možnosti kot to, da vložimo zahtevo za posvetovalni referendum." Proti razpisu referenduma o tem vprašanju sta se izrekla tako vlada kot parlamentarni odbor za zunanjo politiko. Medtem je od 200 do 250 protestnikov prižgano zeleno luč naše države dogovoru Združenih narodov o migracijah ocenilo za veleizdajo. Nemalo ljudi je prepričanih, da bo to med drugim oslabilo naš varnostni položaj.

Da nas na tem področju čaka precej izzivov, je ugotavljala komisija državnega zbora za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb. Da stopnja teroristične ogroženosti pri nas še ostaja nizka, pa sta ocenila vladna medresorska skupina za protiterorizem in tudi nova generalna direktorica slovenske policije Tatjana Bobnar. Bobnarjeva je petletni mandat nastopila na slovesnosti na policijski akademiji v Tacnu.

Iz sodnega sveta pa bo s koncem leta odstopila profesorica za evropsko pravo Verica Trstenjak. S tem želi opozoriti na nujnost drugačne organizacije in pogojev za delo te ustanove. Po njenem trenutno ni možnosti, da bi bilo to opravljeno kakovostno in odgovorno.

Z delom glavnega inšpektorja inšpektorata za šolstvo in šport Tomaža Rozmana pa ni bil zadovoljen minister za izobraževanje Jernej Pikalo. Vladi je predlagal njegovo razrešitev, ta se je strinjala. Kot je pojasnil Pikalo, ne gre le za odziv na razkritje neprimernega ravnanja z otroki v zasebnem zavodu Kengurujčki in pri obravnavi ravnanja nekdanjega ravnatelja ljubljanske osnovne šole Dušana Merca. Ti zgodbi sta močno odmevali v javnosti, a minister za izobraževanje je poudaril, da je odločitev v njem tlela dalj časa.

Možnost popravnega izpita je dobil ljubljanski klinični center. Minister za zdravje Samo Fakin je namreč tudi uradno napovedal ukinitev Nacionalnega inštituta za otroške srčne bolezni. Program obravnave otrok s srčnimi boleznimi vidi kot samostojno organizacijsko enoto znotraj naše največje bolnišnice. Vršilec dolžnosti direktorja inštituta Brane Dobnikar Fakinovo odločitev obžaluje. Še vedno verjame v program otroške kardiologije in kardiokirurgije, ki sta ga pripravila že nekdanja predsednik in član sveta te ustanove, Igor Gregorič in Andrej Robida. Tudi za Robido je ta novica žalostna. "Pri nas je forma pred vsebino. Miri se ljudi, ne razburja se jih, skriva se stvari, ki naj jih ne bi videli. Tako se bo verjetno nadaljevalo. A mogoče se bo organizacijska kultura nenadoma spremenila v takšno, kot bi morala biti." Robida vseeno želi, da bi mali bolniki tudi s takšno ureditvijo dobili najboljšo možno oskrbo. A trenutno v vse skupaj dvomi.

Iz življenja krajevne Cerkve

Tako kot drugod po svetu smo tudi v Cerkvi v Sloveniji prejšnjo soboto obhajali praznik Brezmadežne. Ob tej priložnosti so bili v Marijino kongregacijo sprejeti bogoslovci prvih letnikov. Sveti maši v ljubljanski stolnici, ki jo je daroval predsednik Slovenske škofovske konference, nadškof Stanislav Zore, je sledila akademija v čast Brezmadežni, tokrat je prikazala nekatere poudarke iz zgodovine delovanja Marijine kongregacije.

V stolnici svetega Nikolaja v naši prestolnici je bilo slovesno tudi prejšnjo nedeljo. Tam so se srečali katehumeni in pripravniki na prejem zakramentov uvajanja iz ljubljanske nadškofije. Tudi njih je pri sveti maši nagovoril nadškof Zore. Na začetku njihove poti jim je izročil Sveto pismo. Med drugim jim je dejal, da je Bog v njih začel dobro delo, zato naj hodijo z Njim odprtih ušes in pozornega srca, da bo to dobro delo v njih tudi dopolnil.

Dobro delo opravljajo sodelavci in prostovoljci Karitas. Na območju celjske škofije so v zadnjih tednih z osnovnimi živili, higienskimi pripomočki in nekaterimi priboljški pomagali skoraj 1.300 socialno ogroženim družinam. "Pomagali smo tudi svetemu Miklavžu, da je obdaril 2.885 otrok in 309 ranljivih posameznikov, med njimi tudi brezdomce in osebe z motnjo v razvoju ali težjo boleznijo. Sodelavci naših župnijskih Karitas bodo v dneh pred božičem na domu ali v domovih za starejše obiskali in obdarili več kot 3.500 starejših in osamljenih," je dodal predsednik celjske Karitas Rok Metličar.

Marsikomu stiske lajša glasba. 15 let je dopolnila šola za cerkveno glasbo v Murski Soboti. Po besedah tamkajšnjega škofa Petra Štumpfa je v tem času vzgojila kar nekaj dobrih cerkvenih glasbenikov. Škof Štumpf je v murskosoboški stolnici v sredo daroval zahvalno sveto mašo, sledila ji je akademija s priložnostnim koncertom nekdanjih učencev.

10. obletnico delovanja je pa je zaznamoval vrtec župnije Preska, Rahelin vrtec. Obiskuje ga 66 otrok, zanje skrbi 9 vzgojiteljev. V vzgojno-izobraževalnem prostoru tako po eni strani zaseda majhno mesto, po drugi pa veliko, saj kot župnijski vrtec živi v krščanskem duhu. Njegov direktor Matevž Vidmar obžaluje, da se ob tem v javnih ustanov širi nek strah. Kot je opozoril, je povsem brezpredmeten. "Zasebni vrtci, katoliški pa še posebej, smo povečini manjši, zato je nek strah pred konkurenco odveč." Slovesno sveto mašo je v župnijski cerkvi v Preski ob tej priložnosti daroval ljubljanski pomožni škof Anton Jamnik.

Kultura

Ob stoti obletnici smrti največjega slovenskega pisatelja Ivana Cankarja so se vse leto vrstili različni dogodki, ki so opozarjali na ta jubilej. Veliko so jih pripravili v njegovem rojstnem kraju na Vrhniki. V začetku minulega tedna so v tamkajšnjem Cankarjevem domu gostili tudi osrednjo državno slovesnost, na kateri je zbrane nagovoril predsednik republike Borut Pahor. Kot je poudaril, je bil Cankar kljub kritičnosti in opisovanju nesrečnih ljudi in družbe optimist, kar je po njegovem mnenju tudi poziv sodobnemu človeku. V torek so v Ljubljani Cankarjeve literaturo, nazore in pomen osvetljevali udeleženci posebnega mednarodnega simpozija. Dan prej je Cankarju literarno matinejo posvetila Celjska Mohorjeva, pri kateri je med letoma 1905 in 1915 izvirno izšlo sedem njegovih del. Svoje poglede na Cankarjevo življenje in njegovo delo so predstavili Janko Kos, Igor Grdina, Mihael Glavan in Jože Faganel.

Odmevni športni rezultati

Za slovenski športni uspeh minulega tedna je gotovo poskrbel deskar na snegu Tim Mastnak. Sezono svetovnega pokala v paralelnem veleslalomu je odprl z zmago v Italiji.

Na svetovnem prvenstvu v plavanju v 25-metrskih bazenih na Kitajskem ima svoje predstavnike tudi Slovenija. Za zdaj vidnejših rezultatov ni, a morda le velja omeniti nov državni rekord, ki ga je na 200 metrov prosto postavila Katja Fain.

Naš nogometni prvoligaš Olimpija spet ostaja brez trenerja. Ljubljanski klub in Zoran Barišić sta po treh mesecih sporazumno prekinila sodelovanje.

Umrl je alpinist, fotoreporter in novinar Ante Mahkota. Med letoma 1955 in 1966 je opravil 16 prvenstvenih vzponov. Bil je prvi Slovenec, ki se je povzpel nad 7000 metrov nadmorske višine.