AVDIO: Volilne enote za volitve poslancev v državni zbor so v neskladju z ustavo

Slovenija | 13.12.2018, 14:04

Ustavno sodišče je ugotovilo, da je četrti člen zakona o določitvi volilnih enot za volitve poslancev v državni zbor v neskladju z ustavo. Zakonodajalec mora neskladje odpraviti v dveh letih. Določeni volilni okraji tako po 26 letih več ne ustrezajo merilom, ki jih določa zakon, saj se razlika med najmanjšimi in največjimi vse bolj povečuje. Kot je povedal strokovnjak za volilno pravo Jurij Toplak je pri nas med enim in drugim volilnim okrajem več kot 370 odstotkov razlike, po mednarodnih standardih pa bi ta odstopanja morala biti največ do 20 odstotkov.

Devet ustavnih sodnikov je imelo danes toliko pozornosti kot že dolgo ne. »Glede na temeljno spremembo sistema lokalne samouprave leta 1994 in upoštevajoč vse naslednje spremembe v številu in območjih občin, območja volilnih okrajev prav tako niso usklajena z mejami novih občin in ne ustrezajo več zahtevi po geografski zaokroženosti oziroma po upoštevanju skupnih kulturnih in drugih značilnostih,« je zbranim, v prvi vrsti pa predlagatelju za oceno ustavnosti predsedniku državnega sveta Alojzu Kovšci in v imenu zakonodajalca predsedniku državnega zbora Dejanu Židanu, pojasnila ustavna sodnica Dunja Jadek Pensa. Omenjeni izpodbijani člen je za ustavnega sodnika Klemena Jakliča, ki je dal delno odklonilno in delno pritrdilno ločeno mnenje protiustaven iz mnogo bolj preprostih in nedvoumnih razlogov kot pa so razlogi, v katere se je – da bi se izognila priznanju hude strokovne in politične blamaže te države – zapletla večina. Kot je zapisal sodnik Jaklič je imel na volitvah leta 2014 na primer največji okraj kar 3,73-krat več volivcev od najmanjšega. To pomeni, da glas volivca v najmanjšem okraju šteje 3,73-krat toliko kot glas volivca v največjem okraju. »To je eklatantna – in obenem šokantna – kršitev enakosti aktivne volilne pravice, ki v demokratičnih državah nima primere in se v nobeni tovrstni državi ne bi smela zgoditi, ali pa država, ki takšno kršitev uzakonja, ni demokratična,« je zapisal Jaklič in še dodal, da »takšna eklatantna kršitev osnov demokracije oziroma volilne pravice kot temeljne človekove pravice se je v Sloveniji vlekla celo več kot dvajset let. To je v 21. stoletju za državo, ki naj bi bila demokratična republika, nedopustno in žal tudi sramotno«

Eden vodilnih evropskih strokovnjakov na področju volilnega prava in redni svetovalec Sveta Evrope Jurij Toplak je na večini razumljiv način povzel odločitev ustavnih sodnikov in nakazal možnosti, kako naj zakonodajalec zadevo reši: »Skladno z mednarodno uveljavljenimi standardi je ustavno sodišče ugotovilo, da so te prevelike razlike med okraji neskladne z načelom enake volilne pravice. Za državni zbor je dobro, da se čim prej loti spreminjanja zakonodaje, ker več časa kot bo minilo težje bo. Ustavno sodišče je prisililo državni zbor k spremembam, je pa pustilo odprta vrata tudi za večje spremembe. Se pravi, da ima državni zbor možnost ukiniti volilne okraje in uvesti preferenčni glas, lahko pa samo zmanjša te enormne razlike med največjimi in najmanjšimi okraji. V svetu se tolerirajo razlike do 10, 20 odstotkov v velikosti volilnih območjih, v Sloveniji je ta razlika 1:3,7 to je 370 odstotkov.«

Kljub temu, da je državni svet predlagal ustavno presojo še osmih členov zakona o volitvah v državni zbor, pa je Kovšca zadovoljen, da so jim ustavni sodniki prikimali vsaj pri eni točki. »Tisto kar smo trdili je, da volivci nimajo enakomernega vpliva na izvolitev svojih poslancev v državnem zboru in to se je dokazalo.«

Da se mora državni zbor čim prej lotiti sprememb pa je pozval direktor državne volilne komisije Dušan Vučko, ki pa je izrazil bojazen pred preračunljivostjo političnih strank ob spreminjanju volilne zakonodaje. »Pričakujem tako kot vedno napeto borbo in preračunavanje vnaprej, kje bodo kaj izgubili in kje dobili.«

Ob tem pa ni bilo odveč vprašanje izpolnitve odločbe ustavnega sodišča, saj imamo kar nekaj odločb, ki še niso bile uresničene. »Če v tem primeru državni zbor v dveh letih ne bi spremenil volilnega zakona, bi pa res državo spravil v neprijeten položaj in demokracija bi bila v nevarnosti,« je povedal pravnik Jurij Toplak.