Pogovor o: Za kakovostno delo urgenc potreben dobro delujoč primarni nivo
Politika | Petra Stopar
Mreža urgentnih centrov, ki v polnosti deluje od junija 2016, je po oceni gostov sredine oddaje Pogovor o pozitivna dodana vrednost, a je treba sistem dograjevati.
Zdravniška stroka opozarja, da manjkajo predvsem specialisti urgentne medicine, ki bi v takšnem konceptu delovali. Dodatne skrbi povzroča vse večji obisk urgenc s strani bolnikov, ki ne potrebujejo nujne medicinske pomoči, vendar ne morejo čakati na obravnavo na primarni zdravstveni ravni ali na drugih vstopnih točkah v zdravstveni sistem.
Tako je predsednik Slovenskega zdravniškega društva prof. dr. Radko Komadina pojasnil, da ideja urgentnih centrov »zahteva tudi dobro delujoči primarni zdravstveni nivo. Tu pa se zdaj srečujemo s finančno podhranjenostjo, pomanjkanjem kapacitet, zdravnikom in posledično prelivanjem bolnikov, ki niso urgentni, v urgentne centre. In ti se nam mašijo.« S preobremenjenostjo obstoječega nezadostnega števila urgentnih zdravnikov na urgencah pada tudi kakovost oskrbe, ki naj bi bila najvišja možna.
Predsednik komisije za koordinacijo urgentne dejavnosti Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana in vodja urgentnega kirurškega bloka dr. Anže Kristan je prav tako povedal, da urgentni centri na nek način »rešujejo podhranjenost« osnovnega zdravstva: »Kar pomeni, da v urgentne centre hodijo ljudje, ki seveda potrebujejo zdravniško oskrbo, vendar pa ta ni mišljena v smislu reševanja življenj oziroma preprečevanja nenadne hude škode za zdravje, pač pa je to dežurna služba, ki naj bi jo in jo, tudi v modelnih državah, vodijo družinski zdravniki.« Slednjih pa pri nas prav tako primanjkuje.
V oddaji smo gostili tudi predstojnika urgentnih centrov na Jesenicah in v Mariboru dr. Roberta Carotta in dr. Romana Koširja ter direktorico Splošne bolnišnice Ptuj Anico Užmah, ki je pojasnila, kako daleč je vzpostavitev urgentnega centra tam.
