Posvet o sovražnem govoru
Slovenija Tanja Dominko
Predsednik republike Borut Pahor je danes v predsedniški palači priredil posvet o svobodi govora in sovražnem govoru. Kot pravi, je svoboda govora temeljna demokratična pravica, vrednostni steber demokracije. Toda ustavna vrednota je tudi prepoved sleherne oblike sovražnosti, tudi sovražnega govora. Kje je meja, pa so razmišljali številni ugledni vabljeni razpravljalci.
Svoboda govora je ena od temeljnih pravic, pripada vsakomur, a ni brezmejna, je prepričana varuhinja človekovih pravic dr. Vlasta Nussdorfer. Po njenem z neko zdravo presojo lahko vsak postavi mejo, da s svojo besedo ne bo žalil in povzročil slabega počutja v neki ranljivi skupini ljudi. Svoboda govora je politična varovalka demokracije, toda Slovenija potrebuje tudi jasne definicije, kaj je sovražni govor, politika pa mora biti jasnejša in odločnejša pri branjenju človekovih pravic, je poudarjal direktor Centra za demokratično participacijo pri Svetu Evrope Matjaž Gruden.
Državna sekretarka na Ministrstvu za pravosodje dr. Dominka Švarc Pipan je bila še bolj ostra, treba se je pogovarjati vertikalno in horizontalno, preseči polarizacijo, hkrati poudarja, da je kazenski zakonik eden od zakonov, o katerem bo nova vlada naredila nov premislek, saj je potrebna prenova sankcij sovražnega govora, poleg tega je problem tudi v tem, da tožilstvo v zadnjih letih ne pelje postopkov zoper sovražni govor. To so ugotavljali tudi nekateri drugi gostje, kot npr. informacijska pooblaščenka dr. Nataša Pirc Musar in vodja pravne službe pri zagovorniku načela enakosti dr. Neža Kogovšek Šalamon, a nekdanji predsednik Ustavnega sodišča dr. Ernest Petrič svari, da je k omejevanju svobode govora treba pristopiti s tresočo roko. K enaki previdnosti je pozval tudi vrhovni sodnik Jan Zobec, ki prav tako poudarja, da je zlasti v nepluralnih družbah, kot je tudi Slovenija, omejevanje svobode govora lahko nevarno.
Nekateri gostje posveta so tudi opozarjali na razliko, ko govorimo o kazenski plati sovražnega govora in ko govorimo o sociološki plati. V slednjo država ne bi smela posegati, potem smo že blizu totalitarnemu sistemu, takega mnenja je dr. Matej Avbelj. Ko govorimo o družbenem ozračju in samonadzoru, pa imamo pomembno vlogo mediji. Predsednica Društva novinarjev Petra Lesjak Tušek je priznala, da so tudi mediji podlegli pritisku želje po večjem dobičku in branosti oz. gledanosti in tako omogočili prostor podpihovanju in sovražnosti, ne da bi se zavedali morebitnih posledic. Tako pa je javnost postala željna brutalnosti. Po njenem moramo biti kritični in ostri, ampak z mejo, kar pričakujemo tudi od politikov in ostalih nosilcev javnih funkcij. Po mnenju člana strokovne skupine za lažne novice pri Evropski komisiji dr. Žiga Turka je panika okoli sovražnega govora pretirana, enako meni nekdanji ustavni sodnik in eden od avtorjev Ustave Republike Slovenije dr. Peter Jambrek, ki poudarja, da so ekstremisti prisotni na obeh družbenih polih in da jih je treba tolerirati, dokler ne preidejo k pozivanju k nasilju, s čimer se je strinjal tudi predsednik Združenja novinarjev in publicistov dr. Matevž Tomšič. Dr. France Arhar pa je v svoji sklepni misli lepo poudaril, da je potrebno v družbi več zgleda in manj regulacije. Zanimivo se je strinjal tudi dr. Boštjan Žekš, ki se boji, da bi s pretiranim omejevanjem govor utihnil, sovraštvo bi pa ostalo.
V skoraj dveh urah in pol se je tako pokazalo, da so mnenja različna, ampak možno jih je posredovati na spoštljiv način, kar bi morala biti sposobna tudi družba v celoti, bodisi na spletu kot anonimni posamezniki bodisi prek medijev.
Morda bo k pozitivnemu razpletu prispeval tudi Center za človekove pravice, ki bo 1. januarja začel delovati v sklopu Urada varuha človekovih pravic.
