Od študija do prve zaposlitve – Karierni dan na Teološki fakulteti
Oddaje Nataša Ličen
Namen in iztek študija se je zelo spremenil. »Študij ni več usmerjen v »profesijo«, v upravljanje poklica, ta leta so mimo«, je za Mladoskop dejala Sabina Žnidaršič Žagar, karierna svetovalka, in dodala: »Izobražujemo mlade ljudi za samostojno, ustvarjalno in sodelovalno življenje. To so njihove kariere."
"Uspešno zaključen študij in z njim pridobljen naziv, je osnovna, startna pozicija, kam jih bo potem življenje pripeljalo, pa je stvar njihovega interesa, ambicij in seveda tudi priložnosti. Pomembno pa je, da med mladimi te možnosti širimo, jim predstavimo izkušnje", je v pogovoru še dodala Sabina Žnidaršič Žagar.
Od študija do svoje prve zaposlitve
Karierni dan je na Teološki fakulteti tik pred stoletnico fakultete organiziran prvič. Vabljeni so vsi, tudi če niso povezani s fakulteto. »Prepričani smo, da tako predstavniki trga dela kot študenti, potrebujejo ta neposredni stik, delodajalci zato, da spoznajo, na kaj lahko računajo, kakšni bodo njihovi prihodnji sodelavci, za študente pa je to uvod v zaposlitveni razgovor.«
1. Karierni dan UL TEOF bo jutri, v četrtek, 15. 11. 2018 od 16.00 v prostorih TEOF, na naslovu Poljanska 4 v Ljubljani.
Na Kariernem dnevu se bodo predstavili nekdanji študenti TEOF in govorili o svoji poti od študija do zaposlitve. Sodelovali bodo zaposleni na področju socialnega varstva, podjetnica, scenarist, novinar in družinski terapevt.
V sklopu Kariernega dneva bo tudi Karierna tržnica, z neposredno priložnostjo srečanja s potencialnimi delodajalci, kakšne so njihove potrebe in pričakovanja v 21. stoletju.
Humanisti so zaradi svoje širine vse bolj zaželjeni kader na trgu dela
Jani Šumak, tajnik Teološke fakultete in nekdanji študent: “Razvoj je bil v zadnjih tridesetih letih skokovit. V tem trenutku si vsak še tako uspešen delodajalec verjetno ne upa zagotovo trditi, kakšne kadre bo potreboval čez deset ali pet let. Ve pa, da potrebuje ljudi, ki bodo zmožni slediti trendom, ki imajo temeljna znanja, ne v smislu praktičnosti, ampak preprosto eno širino in odprtost, da bodo zmožni izzive, ki jih bodo prinašale nove tehnologije, novi načini dela ali novi odnosi, analizirati, postaviti v kontekst in bodo znali predvsem poiskati ali videti rešitve. Takšnega kadra na tradicionalni način ne moremo izobraziti. Humanisti, predvsem teologi, ki dobimo temeljna znanja, imamo prednost, ker če ne vemo, na kaj se je treba pripravljati, je dobro imeti čim večji nabor znanj, ali čim več orodij na razpolago, da lahko hitro preklapljamo med potencialnimi disciplinami ali načinom razmišljanja.”
V hotenju po pridobitništvu smo pozabili na človeka in odnose
Sabina Žnidaršič Žagar: “Gospodarska kriza je imela vsaj eno dobro posledico, ta je, da smo uvideli radikalno spremembo sveta. Mladi naj izberejo študij glede na to, kjer so prepričani, da bodo pet, šest let v tem odnosu zdržali, da bodo imeli veselje pri študiju, da bodo relativno uspešni, ker iz uspešnosti izhaja motivacija, to je pomembno. 21. stoletje je prineslo ponovno vrnitev pomena humanistike v družbo. Če smo v prejšnjem stoletju profesionalizirali pridobitne dejavnosti, bomo zdaj profesionalizirali medčloveške odnose. In, kdo ve, oziroma bi moral vedeti več o človeku, če ne ravno humanist? Napredek bo zahteval interdisciplinarnost.”
Bodoči intelektualci so izkustveno slabi, preprosto se ne spustijo v situacije, kjer bi preverili svoje zmožnosti, potenciale in tudi svoje robove. Kar izkusijo, je v izrazito varnem okolju, kar v globlji ravni ni dovolj.
