Misijon v Novem mestu
Kako biti vesel, dober in pogumen kristjan
Slovenija Marta Jerebič
Za šesti dan našega misijona v Novem mestu bi mogel izpostaviti tri stvari: redne svete maše, obisk starejših občanov v domu in večerno srečanje s pričevalci ob okrogli mizi. Naši štirje misijonarji: Branko, Jože, Andraž in Joško so pri vseh mašah razmišljali o Svetem pismu, ki more biti za nas kristjane izvir luči.
Svete maše niso bile samo v župnijskih cerkvah, ampak je bil misijonar ponovno v domu starejših občanov v Šmihelu in zvečer v bolnišnični kapeli novomeške bolnišnice. Pri vseh mašah so torej misijonarji zbranim vernikom odpirali razum in srce za Božjo besedo, ki je zapisana v knjigi vseh knjig. Spodbujali so vernike, da bi Sveto pismo radi in pogosto brali ter premišljevali. Do dnevne Božje besede danes ni težko priti, s pametnim telefonom nam je dejansko vedno blizu. Tudi v tiskani besedi nam je močno dostopna po knjižici Beseda življenja in mesečniku Magnifikat; svetopisemske skupine so nam lahko v veliko pomoč.
Misijonarji so obiskali vse oskrbovance doma starejših občanov in jim tako prinesli na tak ali drugačen način Luč, ki sveti v temi; in ta luč daje moč, da lahko človek nosi tudi najtežji križ bolezni in starosti.
Višek dneva pa je bila okrogla miza pod naslovom Izzivi za kristjana v današnjem svetu z zanimivimi gosti: med nami je bil upokojeni mariborski nadškof Marjan Turnšek, igralca Nina Ivanič in Gregor Čušin ter pričevalka božjega usmiljenja in odpuščanja, voditeljica Zavoda Živim Katarina Nzobandora. Dvorana zavoda Friderik Irenej Baraga je bila premajhna za vse obiskovalce, ki so z zanimanjem prisluhnili pričevalcem v več kot dvournem pogovoru. Voditelj večera p. Branko jim je zastavil zanimiva vprašanja: Kako je z našim veseljem v družbi? Zakaj smo kristjani pogosto mrki? Škof nas je ob tem spomnil na misli sedanjega papeža Frančiška, ki je med lastnosti svetnika navedel, da je smisel za veselje ena izmed znamenj svetosti. Vzhodni cerkveni očetje so imeli žalost za greh. Katarina, voditeljica zavoda Živim je povedala, da ljudem, ki trpijo zaradi posledic splava, prinaša njihovo delo in prizadevanje veselje in sproščenost.
Drugi sklop vprašanj pa se je vrtel okrog krščanske dobrote. Dobrota je odsev Boga, kdor je dober je tudi lep, poudari škof Turnšek. Igralka Nina je prepričana, da dobrota ni nikoli sirota, vsaj na dolgi rok ne. Kdor je ranjen in trpi se prične samoobtoževati, kar uničuje dobroto in lepoto, izpostavi Katarina. Lepo je videti ali srečati človeka, ki je dober brez razloga, dopolnjuje Gregor; ne zato ker je kristjan ali ker mu to naroča Bog, ampak je dober sam po sebi, četudi ni versko opredeljen. Tretji sklop vprašanj o krščanskem pogumu je tudi prinesel zanimive odgovore. Molitev in zasidranost v Bogu preprečuje strah in nas dela pogumne.
P. Brako je zastavil tudi izzivalno vprašanje o svetovnem vprašanju migracij. Vsak izmed pričevalcev je mogel izpostaviti svoje mnenje. Človeku, ki je brez doma je potrebno po Jezusovem zgledu pomagati, vendar pa je potrebno pristopati z razumom in s prošnjo k Svetemu Duhu za razsvetljenje in razločevanje. Lažje in mirneje odgovori tistih, oziroma drugačni so verjetno odgovori na to vprašanje tistih ljudi, ki živijo na Jesenicah od onih, ki živijo v Beli Krajini, recimo na Vinici, kot je hudomušno odgovoril Gregor.
Veseli in pogumnejši smo se vrnili na domove z željo, da bi se podobna srečanja še kdaj ponovila.
