V Ribnici bodo praznovali 150 let cerkve sv. Štefana
Cerkev na Slovenskem Petra Stopar
V četrtek je minilo 150 let od posvetitve župnijske cerkve sv. Štefana v Ribnici. Ta mogočen verski in kulturni spomenik Ribniške doline je bil zgrajen v samo dveh letih, med 20. oktobrom 1866 in 8. novembrom 1868, ko je cerkev blagoslovil takratni stolni dekan Janez Zlatousti Pogačar, kasnejši ljubljanski škof. Visok jubilej bodo farani praznovali na Martinovo nedeljo.
Cerkev v Ribnici je edina v Sloveniji, ki ima za zavetnika sv. Štefana, papeža in mučenca, ki goduje 2. avgusta. Stoji sicer na mestu starodavne prednice, ki je bila večkrat porušena in prezidana. Iz zapisov dekana Antona Skubica razberemo, da je bila prvotna ribniška župnijska cerkev zgrajena vsaj okoli leta 1000.
Župnik in dekan Anton Berčan pravi, da so zdajšnjo cerkev, ki se razteza skoraj 50 metrov v dolžino, postavili le v dveh letih, na pobudo dekana Ignacija Holzapfla: »Poznamo ga po tem, da je volil svoje premoženje, da se je zgradila v Ljubljani prva gluhonemnica na Kranjskem. Zato je v Ljubljani tudi ulica, poimenovana po njem. On je umrl pred zaključkom gradnje cerkve in 8. novembra je prišel novi župnik Martin Skubic.« Ribnica je bila v tistem času še cesarska fara in je bil njen patron avstrijski cesar.
Na Skubicovo pobudo je bila v naslednjih letih cerkev opremljena z deli umetnikov, kot sta slikarja Janez Wolf in Matija Koželj ter arhitekt Ivan Vurnik, ki je naredil načrt za nova vrata tabernaklja, s katerimi je po besedah dekana povezana zanimiva simbolika: »Po besedah pokojnega patra Alojzija Ilca, cistercijana, ki je bil doma iz Ribnice, je njegova mama pripovedovala, leta 1915, ko so pobirali zvonove in orgle po cerkvah za potrebe vojske, ni bilo materialov, zato so uporabili stare vojaške medalje. Te so pretopili, da so dobili material za nova vratca.« Seveda pa ne moremo mimo značilnega zvonika, ki ga je zasnoval arhitekt Jože Plečnik, potem ko so streha in prejšnja zvonika ob koncu vojne zgoreli.
Dekan ob 150-letnici posvetitve cerkve zato vabi na slovesnost, »da se Bogu zahvalimo za vse te darove in za vse, kar se je v naši cerkvi dogajalo. Če samo pomislimo, koliko otrok je bilo tu krščenih, koliko parov poročenih, koliko otrok je prejelo prvo obhajilo in birmo, koliko je tu molitev in zahval, pa tudi joka.« Sveto mašo bo v nedeljo, 11. novembra, ob 9. uri daroval ljubljanski nadškof Stanislav Zore.
