Porast anksioznih motenj med otroki in mladostniki
| Petra Stopar
Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ) poudarja, da na dobro duševno zdravje otrok in mladostnikov pomembno vplivajo spodbudno družinsko okolje in ljubeči starši. To pa so okoliščine, ki lahko po ugotovitvah NIJZ preprečujejo tudi razvoj depresije in aksioznih motenj. Predvsem slednjih je v Sloveniji vse več.
Po podatkih zadnje raziskave Z zdravjem povezana vedenja v šolskem obdobju (HBSC), ki je zajela slovenske 11, 13 in 15 letnike, je leta 2014 o subjektivnih občutjih depresivnosti (ki ne pomenijo nujno diagnoze klinične depresije) poročala dobra petina sodelujočih. Po podatkih ankete o zdravju in zdravstvenem varstvu (EHIS) pa je istega leta okoli 5,6 % 15 do 19 letnikov poročalo o anksioznosti v zadnjem letu in 7,7 % o depresiji. Glede na diagnostične kriterije so se vsaj blagi simptomi depresije pojavljali pri skoraj tretjini (29%) mladih.
Inštitut NIJZ je ob porastu teh motenj pripravil posebno publikacijo s priporočili. »V priporočilih staršem svetujemo, kako otrokom izražati naklonjenost in sprejemanje, na kakšne načine biti vključen v njihovo življenje, kako jim pomagati pri vzpostavljanju zdravih navad, podpornih medosebnih odnosih in razvijanju samostojnosti, na kakšen način določati družinska pravila, kako ustvarjati toplo in podporno družinsko vzdušje. Velik poudarek je namenjen tudi različnim načinom spodbujanja zdravega čustvenega razvoja in socialnih spretnosti, kar nedvomno pripomore k dobremu duševnemu zdravju otroka in mladostnika,« je dejala avtorica in psihologinja Maja Bajt.
Anksioznost in depresija različni stanji
Anksioznost ali tesnoba se po navedbah stroke izraža kot strah, mnogokrat nepojasnjen, pred nekaterimi situacijami, nenehna in nepotrebna skrb, premlevanje, občutljivost na kritiko, hitra osramočenost. Otrok oziroma mladostnik potrebuje nenehno tolažbo, se izogiba družabnim dogodkom, ne želi iti v šolo ali na druge dejavnosti. Prisotne so lahko nervozne navade, kot je npr. grizenje nohtov in sesanje prsta. Hitro se lahko prestraši, se trese, je nemiren, diha hitro. Lahko kaže tudi vedenja, ki niso običajna za njegovo starost in stopnjo razvoja.
Za depresijo pa so značilna nepojasnjena obdobja žalosti, ko otrok ali najstnik velikokrat zre v prazno. Ne uživa v stvareh, v katerih je užival običajno, se zdi manj navdušen in ima težave z odločanjem že pri preprostih odločitvah. Lahko ima manj energije kot običajno, pojavljajo se stalna občutja krivde ali manjvrednosti.
Obe motnji se po navedbah strokovnjakov lahko preselita tudi na fizični nivo v obliki ponavljajočih glavobolov, bolečin v trebuhu, slabosti in drugih težav, ki nimajo jasnega vzroka, znano pa je tudi nihanje apetita in motnje spanja.
