Količina delovnih zvezkov ne pomeni boljšega znanja
Slovenija | 26.08.2018, 20:00
Zadnji teden pred začetkom pouka je v knjigarnah in papirnicah še zadnji val nakupov šolskih potrebščin in delovnih zvezkov. To je za številne družine velik finančni zalogaj. Gibanje za dostojno delo in socialno družbo izvaja akcijo z naslovom Šola za vse! , v okviru katere zbirajo vse, kar pride prav mladim šolarjem. Tudi na Karitas dobijo veliko vlog za pomoč. Zveza aktivov svetov staršev ob tem opozarja, da so razlike v cenah, ki jih morajo plačati starši, med šolami izjemno velike.
Vsakoletno nakupovanje šolskih potrebščin je za marsikaterega starša velik finančni zalogaj. Izbira delovnih zvezkov je avtonomna odločitev učitelja, zato so lahko cene od šole do šole različne. Nekateri učitelji v prvi triadi delovnih zvezkov sploh ne uporabljajo, so pa šole, kjer je že v drugem razredu zanje treba odšteti 60 evrov. »Recimo za 14 predmetov, kolikor jih je na predmetniku 8. razreda, potrebujejo na neki šoli 11 delovnih zvezkov, kar stane skoraj 160 evrov, na nekih drugih šolah pa potrebujejo morda delovne zvezke samo pri dveh predmetih, kar stane 30 evrov. Torej gre za faktor pet. Učitelj lahko izbira komplet delovnih zvezkov, s katerim predvideva, da bo optimalno dosegal učne cilje. Zakaj nekje to zmorejo z dvema delovnima zvezkoma, nekje jih potrebujejo 12, o tem želimo sprožiti razpravo, v kateri pričakujemo udeležbo tako Zavoda za šolstvo kot seveda učiteljev praktikov,« je za Radio Ognjišče pojasnil Anton Meden, predsednik Zveze aktivov svetov staršev. Po njegovem bi to zadevo lahko regulirali z odprtim dialogom in izmenjavo informacij med učitelji, starši in ravnateljem. Z večjim angažmajem ministrstva in Zavoda za šolstvo pri regulaciji kakovosti, strokovnih utemeljitvah in javno dostopnih merilih za ocenjevanje kakovosti učnih gradiv bi po mnenju g. Medena dosegli neko neprisiljeno uravnoteženje med šolami.
Zveza aktivov svetov staršev, ki jo vodi profesor na ljubljanski fakulteti za kemijo in kemijsko tehnologijo Meden, je v sedmih letih postala upoštevanja vredna civilnodružbena organizacija. Stroki ponuja podatke in opažanja, šolski oblasti ogledalo. S pomočjo 250 svetov staršev ali dobre polovice vseh, kolikor jih deluje na osnovnih šolah, ima namreč dober vpogled v vsakdanje življenje šol, šolarjev in njihovih družin.
Ali število delovnih zvezkov vpliva na boljše znanje?
Nacionalna preverjanja znanja se ne smejo uporabljati za namene primerjav ali širših raziskav, zato tega ni mogoče korelirati. »Po informacijah, ki jih imamo iz posameznih okolij, kjer se starši srečujemo in imamo podatke za šole ter jih primerjamo, ugotavljamo, da te korelacije ni. Večje število delovnih zvezkov ne vpliva na boljše dosežke učencev. Ključ do uspešnega poučevanja je drugje. Mi trdno verjamemo, da na učitelju. Dober učitelj je vreden več kot poln sod knjig. Način poučevanja je lahko učinkovit tudi brez delovnih zvezkov, če se učitelj angažira, in je lahko tudi z veliko delovnimi zvezki neučinkovit, če tega ni,« trdi Meden. Zato v Zvezi aktivov svetov staršev spodbujajo razpravo in želijo, da se ministrstvo in Zavod za šolstvo vključita v preverjanje kakovosti, kajti delovnih zvezkov strokovni svet za splošno izobraževanje ne potrjuje, tako kot recimo potrjuje učbenike, zato so na prostem trgu in na prosto izbiro učiteljev. Meden je pripomnil, da je strokovna primerjava nekaj izbranih delovnih zvezkov na Zavodu za šolstvo pokazala, da so pri teh delovnih zvezkih pomanjkljivosti. V Zvezi aktivov si tako želijo, da bi se tovrstne raziskave nadaljevale in s tem vplivale na kakovost delovnih zvezkov, ki prihajajo na trg.
Pomoč Karitas pri nakupu potrebščin
Nekatere družine, predvsem tiste z več šoloobveznimi otroki, se zato odločajo za obročno plačevanje ali pa se obrnejo po pomoč. Alenka Petek, socialna delavka pri Škofijski Karitas Ljubljana, pravi: »Vsako leto dobimo kar precej vlog za pomoč pri nakupu šolskih potrebščin. Letos smo jih prejeli 850 in v ta namen razdelili 90 tisoč evrov. To je pomoč v obliki bonov, ki jo dobi posamezna družina pri nakupu zvezkov, delovnih zvezkov in potrebščin.«
Ministrstvo za zdaj krije le stroške za delovne zvezke prvošolcev. Da je šolstvo preveliko breme za družinski proračun, opozarjajo tudi na Zvezi staršev. »Evropske primerjave kažejo, da je slovensko brezplačno šolstvo med dražjimi, če gledamo prispevek staršev. Starši prispevamo za šolanje otroka približno 10 odstotkov stroškov na leto,« pravi Meden.
