Dr. Klemen Jaklič: Ustavno sodišče z nekonsistentnostjo ruši lastno doktrino in legitimnost

Novice 24. 08. 2025, 09:02 Uredništvo Radia Ognjišče Alen Salihović

V oddaji "Spoznanje več, predsodek manj" na Radiu Ognjišče je bil gost ustavni sodnik prof. Dr. Dr. Jaklič (Oxford ZK, Harvard ZDA), ki je v pogovoru opozoril na resno težavo – nekonsistentnost odločanja večine aktualne sestave Ustavnega sodišča. Kot primer je izpostavil nedavno odločitev v zvezi z vprašanjem pravnega interesa občinskega svetnika pri izpodbijanju prostorskega akta Občine Piran.

30 let enotne doktrine – nato preobrat

Jaklič je poudaril, da je Ustavno sodišče več kot tri desetletja v enakih primerih odločalo enotno: občinski svetniki nimajo neposrednega pravnega interesa za izpodbijanje občinskih prostorskih aktov, temveč lahko pravno varstvo uveljavljajo le v okviru postopka pridobivanja gradbenega dovoljenja, če so v okviru takega postopka neposredno prizadeti. »Vse dosedanje sestave sodišča od osamosvojitve naprej so enotno razlagale, da funkcija občinskega svetnika ne daje posebnega pravnega interesa za izpodbijanje zatrjevane nezakonitosti prostorskih aktov,« je povedal.

Tokrat pa je večina odločila drugače in enemu od svetnikov priznala pravni interes, čeprav ni uveljavljal referendumske pravice, ki bi ga v preteklosti morda lahko legitimirala. »Bil sem popolnoma presenečen. To je kršitev lastne ustaljene doktrine,« je poudaril Jaklič.

Arbitrarnost in »cherry picking«

Po njegovem mnenju takšno odločanje ogroža temeljno nalogo Ustavnega sodišča – gradnjo konsistentne pravne doktrine, ki zagotavlja enako obravnavo vseh strank. »Zdaj imamo za isto pravno vprašanje dva nasprotujoča si odgovora. Sodnik si lahko izbere, kar mu v danem trenutku bolj ustreza, nič več ga ne zavezuje. To ni sojenje po pravu, ampak po osebnih preferencah – lahko tudi političnih ali drugačnih,« je dejal. Takšno stanje je označil za »cherry picking«, ki vodi v arbitrarnost in diskriminacijo, saj ustvarja privilegirane stranke, druge pa obravnava neenako. Kar je še huje, v bodočih primerih sodišče ne bo moglo priznati pravnega interesa tudi drugim občinskim svetnikom širom države, saj bi se v takem primeru ukvarjalo samo še s tovrstnimi brezštevilnimi izpodbijanji prostorskih aktov. Gre torej za kršitev doktrine, ki obenem ni sprememba doktrine za naprej.

Posledice za pravno varnost in zaupanje javnosti

Po Jakličevih besedah ima takšna praksa resne posledice. Na eni strani pomeni neenako obravnavanje državljanov, na drugi pa ruši pravno varnost. »Spomnim se primera, ko je bil občinski svetnik celo lastnik zemljišč, pa je bila njegova pobuda na Ustavno sodišče zavržena in je bil napoten na postopek v okviru izdaje gradbenega dovoljenja. Danes pa svetniku, ki sploh ni bil lastnik, priznajo pravni interes. To je neenakost,« je poudaril.

Kot še dodaja, takšna nihanja neposredno vplivajo tudi na zaupanje javnosti v Ustavno sodišče. »Javnost to vidi. Stroka je v zadnjih letih izrazito kritična, oglašajo se tudi številni bivši sodniki in predsedniki Ustavnega sodišča. Zaupanje v to sestavo je bistveno nižje kot kadarkoli prej, kar je za razvoj Slovenije kot pravne države zelo slabo,« opozarja sodnik.

Ločena mnenja kot varovalo

Jaklič verjame, da je dolžnost ustavnega sodnika iskati resnico in opozarjati na odstopanja in nekonsistentnosti, četudi v manjšini. Zato so po njegovem mnenju ločena mnenja ključna: »Ustava je od ljudi in za ljudi. Ločena mnenja med drugim omogočajo tudi, da javnost vidi, kje so bile prestopljene meje pravnosti. Ko celo pravo popusti, je javnost zadnje varovalo.«

Pot k večji konsistentnosti

Na vprašanje, kako zagotoviti večjo konsistentnost odločanja, je odgovoril jasno: »Le predanost ustavnopravni stroki, kar predpostavlja tudi podrobno poznavanje te specialne veje prava in zavedanje njenega pomena. Ustavnemu pravu predan pravnik in sodnik, ki mu je mar za svoje ime in ugled, si ne bo privoščil, da bi v enakih primerih odločal različno. Konsistentnost je prvo merilo nepristranskega sojenja.«