Pregled domačih dogodkov od 17. do 24. avgusta 2018
| 25.08.2018, 08:00
34. teden leta 2018 mineva v znamenju menjav v vodstvu državnega zbora, iskanju ministrskih kandidatov ter dnevu spomina na žrtve totalitarnih in avtoritarnih režimov.
Slovenija na poti do 13. vlade
Dobra dva meseca po parlamentarnih volitvah prihaja nova, 13. vlada. Prvi korak za njeno oblikovanje je bila izvolitev Marjana Šarca za premierja v državnem zboru. Na tajnem glasovanju ga je podprlo 55 poslancev, proti jih je bilo 31, eden je oddal neveljavno glasovnico. Šarec je pred tem poudaril, da se ne boji prevzeti odgovornosti za izboljšanje razmer v državi. Podporo so mu izrekle stranke bodoče koalicije LMŠ, SD, SMC, DeSUS in SAB in pridružena Levica. Koalicija je opozorila na zahtevnost dela v manjšinski vladi, češ da bo potrebne veliko potrpežljivosti in kompromisov. Na drugi strani pa v SDS, NSi in SNS Šarcu in njegovi vladi ne napovedujejo svetle prihodnosti. Poslanec SDS Danijel Krivec je opozoril na problematičnost tako številčne koalicije, pa tudi na neizkušenost mandatarja. »legitimnost takšnega mandatarstva in vladanja bo nizko. Izkušnje s šesterico strank na oblasti nimamo, pretekli mandat pa kaže, da je lahko problematično že vladanje treh strank. Jedro vladne koalicije so prav stranke, ki so marca letos razbile medsebojno koalicijo in povzročile padec vlade.« V NSi so od Šarčevega nagovora pričakovali več konkretnih rešitev. Jernej Vrtovec. »Korektno ste opisali, da se bo treba soočiti s problemi, iz vaših ust pa nismo slišali ključnih rešitev za te probleme. Od kandidata za mandatarja bi potrebovali vsaj pet ključnih rešitev, eno za zdravstvo, gospodarstvo, kakšna bo smer. Verjamem pa, da je težko usklajevati vso vsebino v tem ne divjem cvetu, ampak norem cvetu bodočih koalicijskih partnerjev.«
Kot pa je znano, je Šarec na tajnem glasovanju v državnem zboru prejel podporo 55 poslancev, torej enega več, kot je bilo napovedanih. Ta je tako prišel iz opozicijskih vrst. Poslanka NSi Ljudmila Novak je na svojem Facebook profilu zavrnila namigovanja, da ga je prispevala ona. To je potrdila tudi v izjavi za naš radio.
Na Šarčevo izvolitev se je medtem prav tako prek družbenega omrežja Facebook odzval predsednik SDS Janez Janša. Ocenil je, da se je s tem pri nas pripetil nov politični fiasko, za katerim stoji vplivno ozadje s koreninami v prejšnjem sistemu. Samega Šarca je Janša označil kot mandatarja brez izkušenj v politiki. Kot je dodal v zapisu v angleščini, je njegovo izvolitev omogočila stranka Levica, katere ideal je venezuelski socialno-politični sistem in je po vseh merilih ekstremistična. Opozoril je, da bo sestava vlade odvisna prav od nje. Če se bo glasovanja vzdržala, bo morala Slovenija, tako Janša, znova na predčasne volitve.
Politično dogajanje je za oddajo »Spoznanje več, predsodek manj« na Radiu Ognjišče komentiral profesor doktor Ernest Petrič. Čestital je Marjanu Šarcu za prevzem naloge mandatarja, a pri tem opozoril: »Problem manjšinske vlade je v tem, da tisti, ki jo podpirajo od zunaj niso zavezani s koalicijsko pogodbo. Na nek način tudi niso politehnično zavezani, da jo bodo podpirali. Oni jo podpirajo dokler jim to ustreza, kar pomeni, da je takšna vlada nenehno pod nekim Damoklejevim mečem, da jo tisti, ki jo podpirajo od zunaj, ne bodo več podprli in je potem na poti do tega, da pade. To seveda na nek način takšno vlado dela šibko in jo dela talca tistim, ki jo podirajo od zunaj, ker jo lahko zrušijo, saj jih nič ne zavezuje.«
Kdo naj bi bili ministri?
Medtem pa so si vladne stranke razdelile resorje, večinoma pa je že znano tudi, da bodo kar nekaj ministrstev prevzeli ministri iz časa Cerarjeve vlade. Finančna ministrica naj bi ostala Mateja Vraničar Erman, obrambni resor prevzema Karl Erjavec, zunanje ministrstvo Miro Cerar, kmetijstvo Irena Majcen, pravosodje najverjetneje Andreja Katič, gospodarstvo pa Zdravko Počivavšek. V vlado, tokrat na ministrstvo za infrastrukturo, naj bi se vrnila Alenka Bratušek. O imenih za ministre, ki naj bi prevzeli še nezasedene resorje, med njimi tudi področje zdravstva, pa naj bi se vladne stranke dogovorile do prihodnjega tedna. Novinar in publicist Bojan Požar je o omenjeni kadrovski strukturi dejal, da se večina omenjenih ministrov na položajih, ki so jih zasedali do zdaj, ni izkazala. Zato ga skrbi, kaj to pomeni za prihodnost države.
Židanu zgolj 49 glasov podpore
Državni zbor pa je medtem dobil novo vodstvo. Kot trinajsti predsednik bo po Mateju Toninu iz vrst NSi hram demokracije vodil Dejan Židan, na podpredsedniških mestih pa mu bosta pomagala Tina Heferle (LMŠ) in Jože Tanko (SDS). Židanu je že čestital predsednik republike Borut Pahor, uspešno delo sta mu zaželela tudi novoizvoljeni predsednik vlade Marjan Šarec in odhajajoči premier Miro Cerar. Po mnenju vodje poslanske skupine SD Matjaža Hana je glasovanje o predsedniku Židanu, ki je kljub napovedani širši podpori prejel le 49 glasov, pokazatelj, kako naporno bo vladanje v tem mandatu. Ocenil je, da bo potrebnega veliko usklajevanja. Novoizvoljeni predsednik Židan je dejal, da v nobenem trenutku ne bo ne spraševal ne iskal, kje so manjkajoči glasovi, ker je koalicija skupaj s podporo opozicije zagotovila več kot 46 glasov.
V skladu z napovedmi je pred tem Matej Tonin podal odstopno izjavo z mesta predsednika. Kot je dejal, mu bosta pretekla dva meseca v spominu ostala kot neverjetna. Ob odhodu se je dotaknil nekaterih novosti, ki jih je predlagal v času mandata, tudi sprememb plač poslancev, in poudaril, da so bile te začrtane v okvirih proračuna.
Pahorju pet kandidatur za guvernerja Banke Slovenije
Predsednik republike Borut Pahor je prejel pet kandidatur za guvernerja Banke Slovenije. Vložili so jih viceguvernerja Marko Bošnjak in Primož Dolenc, nekdanja članica sveta Banke Slovenije Mejra Festić, nekdanji slovenski član Evropskega računskega sodišča Milan M. Cvikl in prvi mož Triglav Skladov Benjamin Jošar. V predsednikovem uradu so napovedali, da bo Pahor zdaj preučil prejete kandidature in predvidoma v prvem tednu septembra opravil posvete s poslanskimi skupinami. Ob tem so zagotovili, da se bo v teh pogovorih potrudil oblikovati potrebno podporo kandidatu, ki ustreza visokim strokovnim kriterijem. Jazbec je bil četrti guverner Banke Slovenije za Francetom Arharjem in omenjenima Gasparijem in Kranjcem ter prvi, ki je predčasno končal svoj mandat. V prihodnjih tednih bomo tako dobili petega guvernerja v samostojni državi.
Slovenski policisti prijeli 95 ilegalnih migrantov
Slovenski policisti so minuli konec tedna prijeli 95 ilegalnih migrantov, ki so nezakonito vstopili v državo. Od tega 42 na območju Policijske uprave Koper in 53 na območju Policijske uprave Novo mesto. Koprski policisti so 16 oseb vrnili na Hrvaško, eno osebo so oglobili in izpustili, 25 pa jih je zaprosilo za mednarodno zaščito. Na območju Bele krajine in Posavja so prijeli 40 državljanov Pakistana, šest Irancev, štiri Afganistance in tri državljane Iraka.
Sodelavci Karitas z nadškofom Cviklom poromali na Prihovo
Sodelavci in prostovoljci Karitas mariborske nadškofije so prejšnji konec tedna poromali na Prihovo. V tamkajšnji cerkvi Marije vnebovzete je sveto mašo daroval mariborski nadškof metropolit Alojzij Cvikl. Zbranim se je zahvalil za njihovo nesebično delo. Nadškof Cvikl je spomnil, da se vsak lahko znajde v stiski, a to ni sramota, le splet okoliščin. Kot je še poudaril nadškof Cvikl, je kristjan človek, ki se da voditi Božjemu Duhu. On nas navdihuje, kako odgovarjati na vse večje izzive.
Nadškof Zore ob dnevu spomina opozoril, da totalitarizmi preteklosti niso povsem v preteklosti
23. avgusta smo obeležili dan spomina na žrtve vseh totalitarnih in avtoritarnih režimov. Na ta dan leta 1939 je bil podpisan pakt Ribbentrop - Molotov med nacionalsocialistično Hitlerjevo Nemčijo in komunistično Stalinovo Sovjetsko zvezo, kar je vodilo v tragedijo druge svetovne vojne in na desetine milijonov žrtev. Spominski dan je leta 2009 razglasil Evropski parlament, slovenska vlada in parlament pa v letu 2012. Sveto mašo zanje je v ljubljanski stolnici daroval nadškof Stanislav Zore. V pridigi je dejal, da totalitarizmi preteklosti niso povsem v preteklosti, ampak ohranjajo svoje poganjke tudi v naše dni in v našo družbo. Ob tem je prosil Gospoda, da bi ostali neomajno zavezani resnici. Maši je sledila akademija, na kateri je moralni teolog dr. Ivan Štuhec pozval k ohranjanju spomina, da se grozote totalitarizma ne bi nikoli več ponovile.
Predsednik republike Borut Pahor je ob tej priložnosti obiskal Dolgo vas pri Lendavi, kjer je položil venec k spomeniku žrtvam nacifašističnega nasilja na judovskem pokopališču. Vodstvo NSi je skupaj s poslanci stranke položilo venec k spomeniku žrtvam vseh vojn na Kongresnem trgu v Ljubljani, Študijski center za narodno spravo pa je pripravil dan odprtih vrat v zaporniških celicah na Beethovnovi v Ljubljani in ogled razstave »Skozi čas preizkušenj«.
Zbor za republiko v podporo Jožetu Možini in Jožetu Dežmanu
Zbor za republiko se je na novinarski konferenci odzval na kritike s strani Zveze borcev na intervju Jožeta Možine z Jožetom Dežmanom na nacionalni televiziji. Dimitrij Rupel, Vasko Simoniti, Andrej Aplenc in France Cukjati so poudarili, da gre v tem primeru za nov pojav izključevanja in ideološke nestrpnosti. Rupel je uvodoma spomnil, da grobi napadi in celo zahteve, da se oddaje Jožeta Možine ukinejo pomenijo vse večje poslavljanje od vrednot slovenske pomladi. Dejal je, da se v Sloveniji odvija odkrit kulturni boj. Vasko Simoniti je nato dejal, da je napad na Možino in Dežmana napad na svobodno novinarstvo, ki se ukvarja z našo nerazčiščeno preteklostjo in ga je moč razumeti kot napoved končnega udarca, ki naj bi na javni RTVS jasno določil, kakšna je bila »prava« zgodovina, oziroma kakšna interpretacija zgodovine bo dovoljena. Simoniti je še dejal, da se nam ob mlačnem in pristranskem vodstvu osrednje medijske hiše v državi in ob sedanjem formiranju nekakšne socialistične vlade obeta, da bodo interesne združbe, ki se imenujejo koalicijske stranke, obvladovale vse pore javnega življenja v državi. Po prepričanju Andreja Aplenca pa je razlago gonje zoper Možino in Dežmana moč najti v izidu nedavnih državnozborskih.
Prekmurci pred 99. leti postali del matične domovine
17. avgusta je minilo 99 let, od kar so tudi Prekmurci postali del matične domovine. Na ta dan se spominjamo množičnega ljudskega zborovanja v Beltincih leta 1919, na katerem so zbrani plebiscitarno podprli priključitev Prekmurja matici. Osrednja slovesnost ob prazniku združitve Prekmurcev z matičnim narodom je bila v Črenšovcih. Predsednik republike Borut Pahor je poudaril, da moramo storiti vse, da v državi prevlada duh sodelovanja in ne delitev. Združitev prekmurskih Slovencev z matičnim narodom skupaj z vrnitvijo Primorske k matični domovini in Maistrovo odločnostjo glede Štajerske zaokroža prelomne zgodovinske dogodke, ki so v osnovi omogočili ozemeljsko celovitost za razglasitev samostojne slovenske države.
Vsak od teh dogodkov izkazuje modrost o pomenu ljudske povezanosti in enotnosti, zato si Pahor želi, da bi to modrost razumeli tudi za potrebe sedanjega časa, ki ga sicer ne doživljamo kot zgodovinsko prelomnega. »V takem položaju se moramo zavedati izrednega pomena naše državne suverenosti kot orodja našega nadaljnjega obstanka in napredka, narodovega in državnega. Za Slovenijo je skoraj enako vitalnega pomena, da ostane v Evropi, kot garant evropskega miru in varnosti.«
Na prireditvi so odkrili tudi kip Jožefu Godini, skoraj pozabljenemu domoljubu, Maistrovemu borcu, duhovniku in uredniku. Pred tem je Pahor položil venec pred spomenik Jožefa Klekla starejšega, katerega publikacije so med ljudmi širile najprej prekmurski in nato slovenski jezik.
Poslovil se je dr. Andrej Capuder
V 76. letu starosti se je poslovil slovenski pisatelj, pesnik, prevajalec, profesor, politik in diplomat, predvsem pa srčni mojster besede dr. Andrej Capuder. Svoje zadnje delo, prevod Gilsonovega dela Heloiza in Abelard, je izdala Celjska Mohorjeva družba, kjer se je tudi proslavil z izdajo svojega življenjskega dela, Dantejevega prevoda Božanske komedije. Med objavami so pri Mohorjevi založbi izšle še knjige Mozaik svobode, Pariški dnevnik, Slovenija brez meja, Henri Bergson, intuicija in misel, Zamrznjene besede, Rimski soneti in Povest o knjigah, za katero je prejel Rožančevo nagrado. Dr. Andrej Capuder, tudi častni član NSi, se je po osamosvojitvi Slovenije podal v politične vode. Bil je poslanec v parlamentu in minister za kulturo v prvi slovenski vladi med letoma 1990 in 1993. Nato je bil veleposlanik v Parizu in Rimu. Vmes se je neprekinjeno posvečal pedagoški, znanstveni in literarni dejavnosti. Dr. Capuder je bil član evropske Akademije v Salzburgu, odlikovan je bil s francosko legijo časti in z italijanskim viteškim križcem.
