AVDIO: Zagorjani tudi v dežju peš k Mariji Zvezdi v Novo Štifto

Slovenija | 14.08.2018, 10:02 Marjana Debevec

Vsako leto od 13. do 15. avgusta se številni Zagorjani odpravijo na romanje k Mariji v Novo Štifto pri Gornjem gradu. Začelo se je pred več kot 250. leti, ko je žitarice v njihovih krajih napadla rja, pojavila se je suša... Ljudje so se po pomoč obrnili k Mariji in poromali v Novo Štifto. In kar se je začelo pred toliko leti, se nadaljuje še danes.

 

Ljudi ni ustavila niti svetovna vojna. Med 2. svetovno vojno so se odpravljali na romanje v manjših skupinah, deloma so romali z vlakom, deloma pa peš. Ponovno so spet romale večje skupine od I952 leta naprej. Takrat duhovnik še ni spremljal romarjev. Prvi duhovnik, ki je šel z romarji na pot je bil g. Golob. Ljudje so se organizirali sami. Ni jih bilo tako veliko število kot danes, po večini so bili to starejši ljudje, mladine in otrok je bilo malo.

Ker ni bilo duhovnika, ki bi vodil romanje je to vlogo prevzel t. i. vojvoda, ki je tudi poznal pot. V tej vlogi vojvode se je zvrstilo kar nekaj mož. Skozi vsa ta leta se je podoba romanja in romarjev seveda spreminjala: večalo se je število udeležencev, spremenila se je tudi "moda". Bogato založeni nahrbtniki so nadomestili skromno napolnjene torbe, krila in obleke so zamenjala športna oblačila, obutev je postala bolj primerna za romanje (včasih so nekateri romali celo bosi), nekatere stare poti so potonile v pozabo.

Ostal pa je cilj: cerkev Marije Zvezde pri Novi Štifti. Potek romanja Romanje se pričenja 13. avgusta s sv. mašo v cerkvi Marije Vnebovzete na Čemšeniku.

Potek poti prvi dan

Po maši se odpravijo preko Dobrljevega in Zaplanine do kraja prvega počitka, ki je malo prej preden stopimo na cesto Trojane - Celje. Sledi najtežji del dneva - "vzpon" na Lipo, kamor tudi najbolj utrujeni prisopihajo okoli poldneva. Stara pot na Lipo je vodila preko travnikov, zdaj pa se poslužujejo kar asfaltne ceste. Ob 12. uri pri kapelici skupaj molijo "angelovo češčenje", potem pa spet naprej v dolino proti Šmartnemu ob Dreti. Včasih se je šlo del poti po cesti, zdaj pa kar po gozdu. Počitek, ki sledi, je najdaljši v dnevu (2 uri).

Potem pa nadaljujejo pot do cerkve sv. Jakoba, oz. - kot pravijo romarji - do cerkve sv. Ignacija. Pot gre mimo kapelice v gozdu, kjer duhovnik nagovori romarje o pomenu romanj, potem pa naprej. Pri sv. Ignaciju zapojejo litanije Matere božje, nakar romarje pot vodi naprej proti cerkvi sv. Frančiška Ksaverja v Radmirju, ki je zadnja postaja prvega dne romanja.

Cerkev sv. Frančiška je baročna stavba, ki skriva veliko dragocenosti. Ena izmed njih je bogata zbirka mašnih plaščev različnih donatorjev, tudi cesarice Marije Terezije. Te dragocenosti si romarji lahko tudi vsako leto ogledajo.

Potek poti drugi dan

Začetek romanja drugega dne je s sveto mašo ob 7. uri. Okoli osme ure se odpravijo dalje proti Gornjemu gradu in sicer kar po glavni, asfaltirani cesti.

V Gornjem gradu je v katedrali ob 11.uri sv. maša. Cerkev je posvečena sv. Mohorju in Fortunatu. Nekdaj je bil tu sedež Ljubljanskih škofov.

Po kosilu se odpravijo naprej do zadnjega počivališča pred Novo Štifto.

Popoldan okoli tretje ure se nato nadaljuje romanje proti Novi Štifti. Po dobri uri hoje prispejo do podružne cerkve sv. Miklavža, kjer je običajni postanek, kakor pri vseh drugih cerkvah, ki jih na poti obiščejo (litanije, pesmi, nagovor in darovanje za cerkev).

Od tu do cilja je le še kakšen kilometer. Pri kapelici pod cerkvijo (cca 200m) se zberejo skupaj, tudi z romarji, ki so prišli z avtobusi in od tu gredo s petimi litanijami do vznožja cerkve pri Novi Štifti.

Po pozdravnem nagovoru domačega župnika se podajo v svetišče. Zvečer je ob 19. uri slovesna sv. maša.

Po maši je nato procesija s kipom Marije Zvezde, ki jo vsi prisotni spremljajo z lučkami.

Po skupni molitvi rožnega venca zunaj cerkve in po sklepnem blagoslovu z Najsvetejšim v cerkvi, se za ta dan zaključi in se romarji odpravijo k zasluženemu počitku.

Tretji, zadnji dan romanja, začnejo ob 6. uri s sveto mašo. Ob pol osmih je slovo romarjev od Nove Štifte.

Kar veliko jih gre nato peš preko Menine planine. Tisti, ki so prvič na tej poti, se jih seveda na vrhu Menine še "krsti".

Pred leti so Zagorjani na vrhu Menine planine postavili tudi nov križ v spomin na ta romanja, ker starega križa, ki je na tej planini nekoč že stal, ni bilo več. Po nekoliko daljšem počitku se nato spustijo še v Zgornji Tuhinj, kjer je zadnja postaja romanja v župnijski cerkvi Marije Vnebovzete. Tu je še zaključna molitev s petimi litanijami Matere božje. Od tu pa je pot do doma lažja - z avtobusi, ki pridejo po romarje v Zgornji Tuhinj.