Pravnik Jernej Letnar Černič o ustavnosti »tekočih poslov« odhajajoče vlade

| 24.07.2018, 14:01

Vlada, ki opravlja tekoče posle kljub temu v državni zbor pošilja zakone ter tudi kadruje. Da so lahko tovrstne poteze ustavno sporne je za naš radio ocenil izredni profesor za pravo človekovih pravic, ustavno pravo in upravno pravo na Fakulteti za državne in evropske študije in Fakulteti za poslovne vede pri Katoliškem inštitutu Jernej Letnar Černič. Opozarja, da je sporno tudi to, da vladna ekipa v odhajanju po izvolitvi v parlament, sama sebi potrjuje zakone.

»Ustavnost »tekočih poslov« odhajajoče vlade«, je naslov članka Jerneja Letnarja Černiča, ki je objavljen na portalu IUS-INFO. Poudaril je, da ustava v 115. členu glede »prenehanja funkcije predsednika in ministrov vlade« določa, da »Funkcija predsednika vlade in ministrov preneha, ko se po volitvah sestane nov državni zbor, funkcija ministrov pa tudi z vsakim drugim prenehanjem funkcije predsednika vlade ter z razrešitvijo ali odstopom ministra, morajo pa opravljati tekoče posle do izvolitve novega predsednika vlade oziroma do imenovanja novih ministrov.« 116. člen pa še določa, da mora razrešen predsednik »skupaj s svojimi ministri opravljati tekoče posle do prisege nove vlade.«

Pravnik je v nadaljevanju zapisal: »Predsednik vlade z odstopom ali razrešitvijo vrne mandat zakonodajni veji oblasti, vlada pa lahko opravlja le »tekoče posle«. Ustava ne določa natančno kaj pomenijo »tekoči posli«. Iz same besede pa izhaja, da gre za posle, ki niso redne narave, temveč začasne in ki so nujni za delovanje države. A kljub temu, da ustava ne določa vsebine »tekočih poslov«, saj gre za nedoločen pravni pojem, to še ne pomeni, da lahko vlada počne vse kar se ji zljubi. Pojem »tekočih poslov« je treba razlagati skladno s temeljnimi načeli slovenskega ustavnega reda, in sicer načelom pravne države, ki omejuje arbitrarna ravnanja oziroma dejanja državne oblasti. Pojem »tekočih poslov« jasno določa, da vlada ne sme upravljati državo kot običajno, ko ima polna pooblastila, temveč le omejeno. Razumljivo je, da želi vsaka vsakokratna vlada po prenehanju svoje funkcije in tik pred predajo oblasti izpeljati še nekaj zadev, čeprav za to nima več mandata ljudstva. V obdobju med odstopom in izvolitvijo novega predsednika vlade in njegove ekipe je možnost, da pride do zlorab ustave in ostalih pravnih virov veliko večja kot kot v času, ko ima vlada poln mandat. Zato mora biti nadzor nad delovanjem vlade še posebej natančen in skrben.«

Več: Portal IUS-INFO