Dr. Maver: V Sloveniji sredinskost pomeni status quo
Slovenija
Številni komentarji in razprave, ki spremljajo sestavljanje nove vlade v Sloveniji, vse pogosteje omenjajo sredino. Marsikdo opozarja, da je pojem zlorabljen. Da to deloma presega naš prostor, je nedavno za naš radio opozoril politični analitik in publicist dr. Aleš Maver. Kot je pojasnil, sta se oblikovali različni razumevanji sredine, eno korenini v zahodnoevropskem prostoru, drugo se je bolj prijelo v Srednji in Vzhodni Evropi, predvsem na območju nekdanjega sovjetskega imperija.
Dr. Maver je prepričan, da je treba izhajati iz Zahodne Evrope, ki ima več čas od konca druge svetovne vojne demokratično ureditev. Tam so sredina stranke, ki so spodobne delovati tako s političnim blokom, ki je odmaknjen bolj levo od njih, kot s tistim, ki je odmaknjen bolj desno od njih. V Belgiji in na Nizozemskem po njegovih besedah takšno vlogo igrajo krščanski demokrati, tipične sredinske stranke poznajo tudi skandinavske države, tam se večinoma celo imenujejo stranke centra. V Nemčiji so sredino dolgo predstavljali liberalci oziroma svobodni demokrati. V Srednji in Vzhodni Evropi je dr. Maver kot primera zahodnoevropskega modela sredine navedel Hrvaško kmečko stranko in Poljsko ljudsko stranko. Kot je dodal, so to velikokrat izrazite stranke funkcionarjev.
Po drugi strani so, tako dr. Maver, v nekdanjem sovjetskem prostoru oznako sredincev običajno dobili tisti, ki niso zelo visoko dvigali zastav prej vladajoče komunitične partije, a so skoraj v celoti prihajali iz njene nekdanje nomenklature. "Tudi vsebina njihovega delovanja je bila, da bi bilo odmikov od starega stanja čim manj." Kot je omenil, je tega veliko v Rusiji, Ukrajini, tudi Estoniji, v zadnjem času celo na Češkem.
Dr. Maver je spomnil, da pri nas prav tako velja mit, da ne maramo skrajnosti in se vedno raje odločamo za umirjene politike. A njihova domevna sredinskost je pravzaprav sinonim za status quo. "In status quo v Sloveniji pomeni predvsem ohranjanje državnih monopolov, ki so posledica polstoletnega popolnega komunističnega obvladovanja slovenskega javnega prostora. Vsi ti naši sredinci, ki jim pripisujemo, da so se odločili za politiko postopnega prehoda, so zaslužni za to, da smo se premaknili bore malo."
Sredinski pol naj bi po poročanju večinskih medijev tretnutno predstavljali Lista Marjana Šarca, Stranka modernega centra in Stranka Alenke Bratušek. Dr. Maver kritično ugotavlja, da so te stranke vsebinsko prazne, kar sporoča že dejstvo, da se dve od njih imenujeta po svojih voditeljih in tudi tretja je kratice svojega predsednika bolj zasilno preimenovala tako, da naj bi nekaj pomenile. A dr. Mavra še bolj ga skrbi to, da gre spet za gradnjo na osnovnih razmerjih, kot trenutno so. "V startu namreč izključuje stranko in politika, ki je nekako simboliziral tako svojo željo kot tudi željo številnih volivcev, vsakokrat vsaj 20 odstotkov, po temeljitih spremembah."
Če drži, da Slovenci ne maramo ljudi akcije, ki bi zadeve potiskali naprej, je po besedah dr. Mavra naša država v težavah.
