Lansko leto rekordno za slovenski nepremičninski trg
Slovenija Andrej Šinko
Slovenski nepremičninski trg je že kar nekaj časa precej živ, lani pa je z 36 tisoč kupoprodajami zabeležil rekord, kaže poročilo Geodetske uprave. Tudi vrednost prometa z nepremičninami se je, predvsem zaradi rasti števila kupoprodajnih poslov in cen stanovanjskih nepremičnin, izenačila z rekordno vrednostjo leta 2007, in znaša 2,3 milijarde evrov.
Boljše socialno-gospodarske okoliščine, rast kreditiranja gospodinjstev in nizke obrestne mere vzdržujejo visoko povpraševanje po stanovanjskih nepremičninah. Vrednost poslov s stanovanji, v skupni višini 975 milijoni evrov, predstavlja dobrih 42 odstotkov celotnega prometa, sledijo hiše s 563 milijonov evrov oziroma skoraj 25 odstotki ter zemljišča za gradnjo z 234 milijoni evrov oziroma dobrimi 10 odstotki.
Od leta 2015 do leta 2017 je bilo največje povečanje obsega prometa z zemljišči za gradnjo, in sicer za približno 36 odstotkov, takoj zatem pa s stanovanjskimi hišami, in sicer za približno 33 odstotkov.
Razlog za to naj bi bil v visokih cenah stanovanj na nekaterih najbolj aktivnih trgih stanovanjskih nepremičnin v državi. Kljub temu se je prodaja stanovanj med letoma 2015 in 2017 povečala za od približno šest do 40 odstotkov, največ v Novem mestu, Krškem in Brežicah, najmanj pa na Obali in Murski Soboti.
Cene stanovanj so se med letoma 2015 in 2017 precej povišale, najbolj v Ljubljani, za 18 odstotkov, v Kopru za 17 odstotkov, okolici Ljubljane pa za 12 odstotkov. Povprečne cene so bile lani najvišje v Ljubljani, saj je bilo potrebno za kvadratni meter odšteti približno 2400 evrov, na Obali pa približno 2300 evrov. Najnižje so bile cene na območju Murske Sobote, Krškega in Brežic, kjer je kvadratni meter stal približno 950 evrov.
Rast cen je že spodbudila gradbeno dejavnost na območjih, kjer je povpraševanje po stanovanjih največje, predvsem v Ljubljani. Večinoma gre za novogradnje oziroma razširitve ali adaptacije enostanovanjskih in manjših večstanovanjskih stavb, pojasnjujejo na Geodetski upravi.
Prodaja hiš je najopazneje narasla v okolici Ljubljane s 35 odstotki in Mariboru z 18 odstotki. Cene hiš so najbolj narasle v Ljubljani, za 19 odstotkov, na Obali za 15 odstotkov in okolici Ljubljane za devet odstotkov. Hiše so bile tako lani najdražje na Obali s povprečno ceno približno 300.000 evrov, sledi Ljubljana s približno 250.000 evrov, najnižje pa na območjih Krškega in Brežic ter Murske Sobote, kjer so stale povprečno med 70.000 in 90.000 evrov.
Najmanj se je povečal obseg prometa s poslovnimi nepremičninami, kamor sodijo pisarne in lokali, in sicer za okoli sedem odstotkov, kar je posledica rasti najemnega trga poslovnih nepremičnin. V Ljubljani je zaznati povišanje cen pisarn v zadnjih treh letih za okoli 25 odstotkov, na ostalih analitičnih območjih so cene v zadnjih letih ostale nespremenjene.
Daleč največ prodaj zemljišč za gradnjo je bilo izvedenih v okolici Ljubljane, kjer je občuten prelom med leti 2016 in 2017. Obseg prometa naj bi se povečal za 70 odstotkov, v Ljubljani pa je lani cena kvadratnega metra gradbenega zemljišča znašala v povprečju 230 evrov.
Promet s kmetijskimi zemljišči se je glede na prodano število parcel povečal za 24 odstotkov, glede na prodane površine pa za približno 10 odstotkov. Bistvenih sprememb povprečnih cen kmetijskih zemljišč v zadnjih treh letih ni bilo zaznati.
