Lunin mrk - javno opazovanje na Kureščku
| 23.07.2018, 12:33 Blaž Lesnik
V petek, 27. julija, si večer rezervirajte za ogled lepe nebesne predstave. Opazovalna baza oddaje Zanimivosti nočnega neba bo na Kureščku. Po letu 2015 bo to prvi popolni Lunin mrk, ki bo viden iz Evrope. In še ena zanimivost: to bo najdaljši mrk v zadnjih 100 letih. Luna se bo v Zemljini senci skrivala eno uro in 43 minut.
Ko so Sonce, Luna in Zemlja poravnani v ravni črti in je Zemlja na sredini, se svetloba od Lune ne more odbijati, saj je v senci Zemlje. Takrat pride do popolnega Luninega mrka. Del Sončeve svetlobe pa Luno zaradi lomljenja svetlobe v Zemljini atmosferi vseeno doseže. Večina modre svetlobe se zaradi kisika in ozona v ozračju razprši in ostanejo v glavnem odtenki rdeče barve, v katerih posledično sveti Luna. Pri tem je odtenek barve Lune odvisen od trenutnih lastnosti zemeljske atmosfere, dejavnosti Sonca ter razdalje med Zemljo in Luno.
ČASOVNICA
Začetek Ljubljana: 19.14h [tedaj je Luna še pod obzorjem, tega dne vzide namreč ob 20.30h]
Popolni Lunin mrk: 21.30h [Ker Luna vzide 20.30 in bo bo tedaj Luna že v mrku, je pomembno, da si poiščemo opazovalni prostor, ki bo odprt proti jugovzhodu, da jo čim prej ujamemo, najbolje je da smo na kakšnem hribčku, ki ima odprt pogled proti jugovzhodu]
Konec popolnega mrka: 23.13h
Konec predstave: sobota (28.julij) ob 1.28 [Zemljina senca zapusti Luno]
Animacija Luninega mrka: https://www.timeanddate.com/eclipse/in/slovenia/ljubljana
Francoski astronom André-Louis Danjon je predlagal uporabno petstopenjsko lestvico za ocenjevanje izgleda in svetlosti Lune med popolnimi Luninimi mrki. Vrednosti L za razne svetlosti so:
• L=0 Zelo temen mrk. (Luna je skoraj nevidna, posebno na sredi mrka)
• L=1 Temen mrk, siv ali rjavkast. (Podrobnosti je težko razločiti)
• L=2 Temo rdeč ali rjast mrk. (Središče sence je temno, zunanji rob razmeroma svetel)
• L=3 Opečno rdeč mrk (Senca ima običajno svetel ali rumen rob)
• L=4 Zelo svetel bakreno rdeč ali oranžen mrk. (Senca ima modrikast, zelo svetel rob)
Vrednost L za Lunin mrk najbolje določimo s prostim očesom, binokularjem ali majhnim teleskopom ob sredini mrka. Koristno je tudi pregledati izgled Lune tik za začetkom in tik pred koncem popolnega dela mrka. Luna je tedaj blizu roba sence, kar olajša določitev vrednosti L za zunanji del sence. Pri ocenjevanju je treba zabeležiti oboje: uporabljene inštrumente in čas, poleg tega pa tudi morebitne spremembe v barvi in svetlosti v različnih delih sence, pa tudi, kako oster izgleda rob sence. Zapiski in skice so pogosto neprecenjive vrednosti, da se spomnimo podrobnosti, dogodkov in vtisov.
