Jaklič pred dnevom državnosti: Da bi knežji kamen ostal …

Komentarji | 22.06.2018, 09:15 Petra Stopar

Ustavnopravni strokovnjak ddr. Klemen Jaklič je na prireditvi Občine Ribnica ob letošnjem dnevu državnosti v slavnostnem nagovoru spregovoril o izvoru demokracije in idealu samovlade. Ta je po njegovih besedah vkoreninjen v samo jedro človeške narave, kar človeka pravzaprav dela človeka. To samovlado smo zase uresničili tudi Slovenke in Slovenci pred 27 leti, je dejal. Poudaril je tudi pomen knežjega kamna, ki je aktualen še danes.

Kot meni sodnik na Ustavnem sodišču RS ddr. Klemen Jaklič, smo si z ustanovitvijo svoje lastne države Slovenci odprli vrata v lastno vladavino. Deklaracija ob neodvisnosti Slovenije po Jakličevih navedbah govori o samostojni državi suverenega slovenskega naroda, pa tudi kot o pravni državi, v kateri bodo spoštovane človekove pravice in državljanske svoboščine, torej vladavina posameznika v njegovem lastnem življenju. A izvolitev demokracije je mnogo več kot le uresničitev upov naših prednikov, meni Jaklič, saj predstavlja prispevek Slovenk in Slovencev k samovladi kot civilizacijski dobrini človeštva, ki ji ni para.

Čeprav je samovlada vsajena v samo bistvo človeka, to še ne pomeni, da si eden drugemu tega bistva tekom zgodovine nismo odrekali in ga teptali, meni ustavni pravnik. »Zdi se, da je človeška zgodovina eno samo kratenje naravne pravice človeka in ljudstva do lastne vladavine,« pravi, a je kljub vsemu prepričan, da stremljenja k samovladi nikoli ne bo mogoče izkoreniniti. Spomni na Karantance: »Obred pri knežjem kamnu je seveda predstavljal idejo samovlade ljudi, pomenil je, da oblast, ki je podeljena knezu, in za katero se je moral ta na kamnu zahvaljevati ljudem, v resnici izvira od ljudi, ki so svobodni, in se mora v korist njihove svobode tudi izvrševati. Torej ravno obratno, kot je veljalo širom takratnega sveta, da oblast pač izhaja od vladarja, ki si svoje podložnike upravičeno podredi in ki ob ustoličenju sami prisežejo zvestobo njemu. Toda pri Karantancih je bilo drugače. Kot nas spomni Prešeren, tudi Črtomirjev boj ni bil nič drugega, kot boj za to, da bi si sredi sveta, ki samovlade ni poznal, Karantanci le-to ohranili, da bi si sami izvolili svojo vero in svoje postave, da bi knežji kamen ostal, kar je do tedaj bil.«

Ameriška demokracija je zgled demokratičnosti videla ne le v Atenah, ampak tudi v Karantaniji, pravi akademik, ki te navedbe utrjuje z lastnimi izkušnjami dela v ZDA: »Ko sem kdaj hotel svoje ameriške mentorje, ki so ponosni na ta civilizacijski dosežek Američanov, malo podražiti, sem jih spomnil: že že, a ne pozabite, demokracijo ste v resnici skopirali od Slovencev.«

Kot sklene, je na nas in bodočih generacijah, da skozi vrata samovlade, ki smo si jih odprli pred 27 leti, v resnici in v polnosti šele stopimo. »Da dobrino samovlade, ki je človekovo bistvo, obdržimo, in jo tudi dejansko vse bolj uresničimo. To je bila zaveza naših starih, to je zdaj naša zaveza, to bo zaveza prihodnjih rodov! Hvala vsem, ki ste jo ustvarili, hvala vsem, ki se trudite zanjo – srečno, država Slovenija!«