Ob 30. obletnici odbora za varstvo človekovih pravic pozivi k medsebojnemu sodelovanju

Slovenija | 06.06.2018, 14:29 Andrej Šinko

Na sprejemu, ki ga je ob 30. obletnici ustanovitve odbora za varstvo človekovih pravic v predsedniški palači gostil predsednik republike Borut Pahor, je bilo slišati predvsem pozive k medsebojnemu sodelovanju, kakršnemu smo bili priča tudi ob izbruhu afere JBTZ pred 30 leti. »Enotni obstanemo, razdeljeni pa propademo,« je ob tem dejal Pahor.

Pahor je v svojem nagovoru opozoril, da je odbor, ki je nastal po aretaciji Janeza Janše, združil različno misleče Slovence v boju za človekove pravice. Zato naj bo odbor »večen navdih narodu in državi ter državljanom za medsebojno spoštovanje, spoštovanje različnosti, potrebno zaupanje in sodelovanje«. »Ne zato, ker mislimo vsi enako, ampak ker mislimo vsi zelo po svoje in različno,« je dejal Pahor.

Skrbi ga tudi, ker se Slovenci ne prepiramo več zgolj o tem, kaj se je zgodilo med drugo svetovno vojno in po njej, temveč tudi o tem, kaj se je zgodilo pred osamosvojitvijo in med njo. To dodatno prispeva k temu, da se mladi ljudje presenetljivo malo učijo in pogovarjajo o tem obdobju, je opozoril.

V svojem imenu, v imenu države in njenih državljanov je danes članom odbora čestital in izrazil hvaležnost za njihov nenadomestljiv prispevek k demokraciji in samostojni državi. Po oceni mnogih je namreč ravno afera JBTZ odločilno pospešila demokratične procese v nekdanji nedemokratični državi.

Dejal je še, da je bil odbor najbolj široka in pluralna civilnodružbena fronta Slovencev v vsej naši zgodovini, zgodovinska potreba po nečem tako veličastnem pa zgodovinsko redka.

Tudi slavnostni govornik, član takratnega kolegija odbora za varstvo človekovih pravic Igor Omerza je v svojem govoru opozoril, da je odbor združeval različne oporečniške asociacije in posameznike, ki pa so kljub različnim pogledom lahko sodelovali skupaj. »To se mi zdi pomemben zgodovinski zgled tudi za današnjo parlamentarno demokracijo,« je dejal.

Spomnil je, da je odbor nastal potem, ko so tedanje oblasti 31. maja 1988 najprej aretirale Janšo in Ivana Borštnerja, pozneje pa še Davida Tasića, medtem ko se je Franci Zavrl pred aretacijo zatekel v psihiatrično bolnišnico. Pregon četverice je po njegovih besedah povzročil vihar, kakršnih je malo v slovenski zgodovini, zaradi česar odbor vidi kot verjetno najpomembnejši gradnik demokratizacije slovenske družbe in osamosvojitve.

Na slovesnosti ni bilo vseh akterjev odbora

Današnjega sprejema se je udeležilo precejšnje število takratnih akterjev, ne pa tudi predsednik odbora Igor Bavčar, ki prestaja zaporno kazen in ga Pahor ni povabil na sprejem. Kot so v torek pojasnili v Pahorjevem kabinetu, Bavčar vabila ni prejel, ker bi njegova udeležba zaradi prestajanja zaporne kazni naletela na zelo deljene odzive. A prav takšna odločitev je med nekaterimi člani odbora, ki menijo, da je treba ločiti med takratnim in današnjim Bavčarjevim ravnanjem, naletela na neodobravanje. Kot piše današnji Dnevnik, so svoj prihod zato med drugim odpovedali zakonca Hribar in Dušan Keber. Na sprejemu prav tako ni bilo Janše, Borštnerja in Zavrla.

Tasić pa je v izjavi novinarjem ob robu sprejema zaplet z vabilom označil kot popolnoma nepotreben. »Če bi bil na mestu predsednika Pahorja, bi Bavčarja povabil, če bi bil na mestu slednjega, pa tega, da nisem povabljen, ne bi obešal v velik zvon,« je dejal. Bavčar bi moral imeti po prepričanju Tasića pred očmi, da z maščevanjem Pahorju, ki ga ni povabil na sprejem, škoduje predvsem odboru samem in zgodovinskemu spominu na takratne dogodke. Kot pravi, je tudi sam imel pomisleke o tem, da se Bavčarja ne povabi na sprejem, a so ga Pahorjevi argumenti prepričali.

Šlo je sicer sploh za prvo državno obeležitev obletnice odbora za varstvo človekovih pravic, imenovanega tudi Bavčarjev odbor. Pahor se je zanjo, kot je dejal danes, odločil, ker meni, »da je čas in dolžnost demokratične in samostojne države, da ne pozabi svojih najbolj prvinskih družbenih korenin«.