Ob dnevu državnosti pozivi, naj bomo ponosni na Slovenijo

Slovenija | 25.06.2018, 16:30

V Sloveniji zaznamujemo dan državnosti. Spominjamo se, kako smo 25. junija pred 27 leti postali samostojni in neodvisni. To smo sicer slovesno razglasili dan pozneje, sledila je vojna, ki ni minila brez žrtev. Ob prazniku se že nekaj dni vrstijo različne prireditve, osrednja proslava je bila na predvečer v Ljubljani, pred tem se je na slavnostni seji zbral državni zbor.

Pahor: Prav je, da kljub nakopičenim problemom opazimo tudi dosežke

Na Kongresnem trgu v središču prestolnice je sinoči spregovoril predsednik republike Borut Pahor. Poudaril je, da nas dan državnosti ponosno spominja na enkraten, veličasten, magičen zgodovinski trenutek. "Ob tako slavnem prazniku je lepo in prav, če nas ponese malo slovesnega navdušenja. To ne pomeni, da zaslepljeno hvalimo vse, kar smo dosegli. Bolj kot na običajne dni pa vsaj enkrat na leto na glas povejmo, da smo srečni, ker imamo svojo Slovenijo." Čeprav so se številna upanja in sanje za marsikoga preslikala ali v stare skrbi ali nove strahove, je po Pahorjevih besedah gotovo to, da brez lastne države ne bi bilo bolje. "Brez samostojne Slovenije ne bi bilo zgledov za boljšo prihodnost, brez lastne države bi bili odvisni od volje drugih. Tako pa v skladu z našo suvereno voljo pa od ustanovitve svoje države počasi, a trmasto in smelo vendarle obračamo stvari na bolje." Priznal je, da še nismo rešili vseh problemov, a opozoril tudi, da kritičnost spodbuja napredek. Ob tem je, tako Pahor, prav, da opazimo velikanske spremembe in sijajne dosežke, ki so nam prav tako uspeli, pri čemer je omenil tudi članstvo v Evropski uniji in Natu. "Zavedajmo se, da smo sposobni uresničiti stoletne sanje in da znamo rešiti velikanske probleme, če nas povezujejo medsebojno spoštovanje, sodelovanje, solidarnost, zaupanje in čisto človeška dobrota."

Svojci žrtev vojne za Slovenijo pozivajo odgovorne, naj država ostane v miru

Pahor je včeraj sprejel tudi svojce padlih in ranjenih v vojni za Slovenijo. Tem je med drugim dejal, da je po 27 letih zanj najpomembnejša ugotovitev, da smo kot država in kot nacija sposobni ubraniti nacionalne in državne interese v prid miru, blaginje in varnosti državljanov. "Mislim, da po 27 letih različnih izkušenj lahko skupaj z vami ugotovim, da to kar drži, da imamo za to oprijemljive razloge. Potem se zdi, da smo v veliki meri opravili naloge, ki so nam bile kot generaciji, ki je sodelovala v osamosvojitvi, naložene za prihodnje rodove."

Pahorju se je v imenu svojcev padlih in ranjenih v vojni za Slovenijo zahvalila Martina Albreht. "Ti dnevi, ko se spominjamo smrti naših dragih očetov, bratov, sinov, so za nas svojce zelo težki. Zato je na vseh, ki imate kakršnokoli vlogo in odgovornost v politiki, da poskrbite za to, da bo Slovenija še naprej ostala v miru."

Tonin: Slovenijo je treba graditi na svobodi, pravičnosti in varnosti

Na slavnostni seji državnega zbora je poslance in goste nagovoril njegov novi predsednik Matej Tonin. Med drugim je poudaril, da je treba Slovenijo graditi na svobodi, pravičnosti in varnosti. Po Toninovih besedah nam nič ni bilo podarjeno, ampak smo osamosvojitveno vojno morali izbojevati sami, tudi pri mednarodnem priznanju smo bili soočeni z nenaklonjenostjo svetovnih velesil.

"Naša edina sreča je bila, da smo v ključnih trenutkih kot narod ostali enotni," je poudaril. Prepričan je, da nad Slovenijo ne smemo obupati. "Od ta država moramo preiti k moja država. Republika Slovenija ni nekaj tam daleč, ampak je moja domovina, za katero se je vredno boriti." Pozval je k blaginji za vse, ne le za peščico, in k spoštovanju različnosti, ki naj nas bogati, ne deli. "Živimo na prelepem koščku Zemlje, pogovarjajmo se med seboj, saj bomo kljub razlikam vedno živeli skupaj. Boljše kot se bomo razumeli, hitrejše se bomo razvijali."

Janša poudarja: Še vedno gre za Slovenijo

Tudi Janez Janša, ki je predsednik zmagovalke letošnjih državnozborskih volitev, je v izjavi za medije ob robu slavnostne seje parlamenta poudaril, da bi si želel predvsem, da je Slovenija domovina za vse. "Zdaj ko ima slovenski narod lastno državo, bi bil čas, da se izpolnijo sanje, zaradi katerih smo na plebiscitu glasovali za samostojno Slovenijo, in da bi se vsi zavedali, kaj pomenijo besede tedanjega vodje Demosa Jožeta Pučnika na dan plebiscita: Jugoslavije ni več, zdaj gre za Slovenijo. Še vedno gre za Slovenijo."

Cerar državljanom namenil poslanico

Premier Miro Cerar, ki opravlja tekoče posle, je v poslanici ob dnevu državnosti ocenil, da je vredno, da premislimo položaj, v katerem smo kot ljudje, družba in država. Kot je zapisal, moramo v njem naprej prepoznati dosežke, ki nas delajo velike, ljudi, ki nas delajo junaške, in skupnosti, ki nas delajo človeške.

Nadškof Zore pri sveti maši za domovino opozoril na vprašanji demografije in svobode

Naša krajevna Cerkev je današnji praznik počastila s sveto mašo za domovino, ki jo je v četrtek v ljubljanski stolnici daroval predsednik Slovenske škofovske konference, nadškof Stanislav Zore. Med drugim je opozoril, kako je vprašanje demografije in rodnosti eno od ključnih, ter zato pozval k ustrezni družinski politiki. "Samo država, ki ima rada otroke, ima prihodnost." Nadškof Zore je razmišljal tudi o svobodi in se pri tem dotaknil položaja slovenskih katoličanov. "Žal smo v naši državi slovenski katoličani še vedno prepogosto žrtev žalitev, zgodovinskih predsodkov in nestrpnosti - pa naj bo to v medijih, politiki ali pa v državnih ustanovah."

Nadškof Zore je prosil Boga, naj blagoslavlja našo domovino, da boš rodila sadove ljubezni in skrbela za vse - za delovne in onemogle, mlade in ostarele, verne in drugače verne. "Vsi smo del naše domovine in bodimo nanjo upravičeno ponosni," je še povabil. Verniki so se pri svetih mašah v zahvalo za prehojeno pot naše države in v priprošnjo za naprej zbirali tudi minuli konec tedna. Ponekod bo tako še danes, med drugim na Ponikvi, kjer so organizirali tradicionalni Slomškov pohod.

Plebiscitarna odločitev sprožila niz osamosvojitvenih dejanj

Na poti do samostojne države Slovenije so konec 80. let prejšnjega stoletja nekateri intelektualci najprej v znameniti 57. številki Nove revije in nato še novonastale demokratične stranke v Majniški deklaraciji zahtevali demokratične spremembe in lastno državo. V Sloveniji so tako aprila 1990 sledile prve demokratične volitve, na katerih je zmagala Demokratična opozicija Slovenije - Demos. Ta je nato oblikoval vlado, ki je nato izpeljala vse potrebno za izvedbo plebiscita decembra istega leta. Na njem se je velika večina Slovencev izrekla za odhod iz Jugoslavije in oblikovanje lastne države. Po plebiscitarni odločitvi za samostojno državo so se v začetku leta 1991 začele priprave na uresničitev tega cilja. Osamosvojitvena dejanja so se nato hitro vrstila. Takratna skupščina je že marca 1991 sprejela zakon, po katerem za državljane Slovenije služenje vojaškega roka v JLA ni bilo več obvezno. 25. junija 1991, dan pred iztekom šestmesečnega roka, postavljenega za uresničitev plebiscitarne odločitve, je nato sprejela Temeljno ustavno listino o samostojni in neodvisni Republiki Sloveniji. Hkrati je sprejela tudi ustavni zakon za izvedbo temeljne ustavne listine in Deklaracijo o neodvisnosti. Slovenija zato 25. junij praznuje kot dan državnosti. Jutro po slovesni razglasitvi samostojnosti in neodvisnosti 26. junija 1991, ki je potekala na ljubljanskem Trgu republike, so iz vojašnic JLA v Zagrebu krenili tanki, katerih cilj je bil zasesti zunanje meje Slovenije in zavarovati ozemeljsko celovitost Jugoslavije. Oblast v Beogradu je želela Slovenijo v Jugoslaviji obdržati s silo. Prvi spopadi med JLA ter slovensko Teritorialno obrambo in slovensko policijo so se začeli 27. junija pri Metliki in končali 3. julija 1991, ko se je poražena jugoslovanska vojska začela umikati nazaj v vojašnice. Da bi prišlo do dokončnega premirja, so se 7. julija na Brionih sestale delegacije Evropske unije, Slovenije, Hrvaške in Jugoslavije. Pogajalci so sprejeli Brionsko deklaracijo, s katero so bile ustavljene sovražnosti na ozemlju Slovenije, slovenska stran pa se je obvezala, da bo za tri mesece zamrznila osamosvojitvene procese. A so se ti še pospešili. Jugoslovansko vodstvo je počasi spoznalo, da jih ne bo moglo ustaviti, zato je 18. julija sprejelo odločitev, da se JLA v treh mesecih umakne iz Slovenije. Zadnji vojak JLA je tako Slovenijo zapustil v noči s 25. na 26. oktober 1991.