AVDIO: Škof Glavan v Rogu: Sovraštvo vedno bolj žre tistega, ki sovraži, kot tistega, ki je sovraštva deležen
Slovenija | 02.06.2018, 16:34
Pri kapeli brezmejnega Božjega usmiljenja ob grobišču pod Krenom v Kočevskem rogu je dopoldne potekala tradicionalna spominska in spravna slovesnost. Somaševanje je vodil novomeški škof Andrej Glavan. V molitvi so se spomnili vseh žrtev nasilja in pobojev v drugi svetovni vojni. Hkrati so Bogu izročili našo prošnjo za milost sprave v slovenskem narodu, da bo spet brat podal roko bratu.
Po maši je sledil krajši kulturni program, ki ga je pripravila Nova slovenska zaveza, zbrane pa je nagovoril zgodovinar Jurij Pavel Emeršič.
Škof Glavan je v pridigi dejal, da se v Kočevskem Rogu zbiramo, da bi molili in z molitvijo odpirali oči za resnico in potrebnost sprave. „Spominjanje je potrebno, da se nikoli ne bi ponovila takšna tragedija in zločin. Nekateri pravijo, da tudi spominjanje na poboje ne prispeva k spravi. A vseh teh žrtev se ne spominjamo, ker bi v sebi gojili sovraštvo do kogarkoli ali da bi hoteli podaljševati spor v narodu ali celo mislili na maščevanje. Kristjanom mora biti kaj takega tuje. Tisti, ki se ne spominjajo zgodovine, so obsojeni, da jo ponovno doživijo v krutosti.“
Škof je nadaljeval: „Dejstvo je, da je naša Slovenija posejana z grobovi mučencev, ki so bili žrtve ne le totalitarnih nasprotnikov, ampak tudi iz slepega sovraštva zaradi vere umorjeni. Niso bili vsi svetniki, so pa mnogi umirali z rožnim vencem v roki in z molitvijo na ustih, kot so pokazali izkopi mnogih žrtev.“
Pridigo pred več kot 2000 ljudmi pa je škof Glavan sklenil z naslednjimi besedami: „Če kristjan enakega ne vrača z enakim, to dela zato, ker ve, da iztaknjeno oko bližnjega nikoli ne more nadomestiti očesa, ki mi ga je nekdo iztaknil. Zlo se samo podvaja. Stara modrost pravi, da je resnični zmagovalec tisti, ki po Jezusovem zgledu odpušča. Sovraštvo vedno bolj žre tistega, ki sovraži, kot tistega, ki je sovraštva deležen.
Dragi navzoči!
Mnogi imajo danes polna usta o Evropi, o združeni Evropi. Že pet let po koncu vojne je ustanovitelj Robert Schumann v tej Evropi predlagal deklaracijo o gospodarskem sodelovanju zmagovalcev in poražencev druge svetovne vojne. Mnogi evropski narodi so dosegli od takrat spravo. Le mi Slovenci tega ne zmoremo zaradi zakrknjenosti mnogih, ki še danes odobravajo poboje.
Zbrani smo ob Gospodovem oltarju, tu poleg enega od več kočevskih brezen. Na oltarju bomo darovali sveto Jezusovo spravno daritev. Mi, ki smo spravljeni z Bogom po Jezusu Kristusu, hodimo po njegovih stopinjah. To so svete stopinje odpuščanja. Prosimo pa tudi za duha sprave v srcih tistih, ki so zagrešili smrt žrtev, ki se jih spominjamo in za duha sprave tudi v srcih vseh njihovih duhovnih naslednikov. Položimo to prošnjo z velikim zaupanjem v Marijino brezmadežno Srce.“
Zbrane je po sveti maši nagovoril zgodovinar Jurij Pavel Emeršič, ki je spomnil na temačne dneve slovenske zgodovine in na poboj narodove elite. Vse pa povabil, naj mučence totalitarnega sistema prosimo: »Naj posredujejo pri Bogu, da se vrne k nam zdrava pamet, da odstranimo vso totalitarno navlako, da vzravnamo hrbtenice in okrepimo klecava kolena, da zagotovimo, da zgodovina ni slepa usoda, da smo mi tisti, ki lahko preusmerimo tok zgodovine.«
Kot ugotavljajo in predvidevajo zgodovinarji, naj bi v Kočevskem rogu na sedmih grobiščih končalo do 30.000 žrtev medvojnih in povojnih zunajsodnih pobojev, prav zato so bili v Kočevskem Rogu številni iz vse Slovenije pa tudi iz zamejstva in zdomstva. »Mislim, da je to zavest treba ohranjati in to zgodovino spraviti v šole,« je dejala Breda, Anton pa dodal, da je spomin potreben zato, da se »ne pozabi, kaj se je zgodilo tukaj«. Da zločin še nima pravega mesta v državi pa je dodal Jože: »Mesta še sploh ni, ker se pravzaprav ni zgodilo nič.«
Nekateri so prišli v Kočevski rog že noč pred tem, kjer so prebedeli v molitvi. Med njimi je bila tudi Urška Makovec, ki je bila med mlajšimi udeleženci in teh ni bilo malo. »Miru ni brez pravičnosti in zato je prav, da ohranjamo ta spomin in vztrajamo v molitvi in nekoč bo Bog prenesel tudi v to vprašanje našega naroda pravičnost in mir,« je dejala.
Pred začetkom svete maše so vence k breznu položili predstavniki Nove Slovenske zaveze, v imenu predsednika republike Boruta Pahorja garda slovenske vojske, predsednika Slovenske demokratske stranke in Nove Slovenije, Janez Janša in Matej Tonin, ter predstavniki stranke Glas za otroke in družine.
