Pregled domačih dogodkov od 4. do 11. maja 2018

Slovenija | 12.05.2018, 09:30

V tednu, ko so nevihte z močnejšimi nalivi povzročile precej težav in tudi škode na Koroškem, Štajerskem in v Pomurju, se je bliskalo tudi v domačem političnem prostoru. Začetek uradne kampanje pred predčasnimi parlamentarnimi volitvami je zaznamovala vrsta zapletov, do katerih je prišlo ob potrjevanju list tistih, ki se želijo potegovati za poslanske sedeže. Nekoliko jih je zasenčila novica, da otroška kardiologija v Sloveniji z odhodom treh zdravnikov praktično ostaja brez izučenih strokovnjakov. Odmevalo je razkritje Gorenja, da je za strateškega partnerja izbral kitajsko skupino Hisense. Presenetila je cena, ki jo ta ponuja za delnico, našemu proizvajalcu bele tehnike je tako močno zrasla vrednost. Da je Miki Muster legenda slovenskega stripa, so poudarjali mnogi, ko so iz centra starejših v Notranjih Goricah, kjer je prebival zadnja leta, sporočili vest o njegovi smrti.

Kampanja pred predčasnimi parlamentarnimi volitvami

Pred ponovljenim referendumom o zakonu o izgradnji, upravljanju in gospodarjenju z drugim tirom železniške proge Divača-Koper velja volilni molk - prepovedano je vsakršno nagovarjanje volivcev v tej zadevi. Medtem intenzivno teče uradna kampanja pred državnozborskimi volitvami, ki bodo 3. junija. Komisije v vseh osmih volilnih enotah so preverile kandidatne liste, ki jih je vložilo 25 strank. V postojnski volilni enoti je bila delno zavrnjena lista Stranke slovenskega naroda, saj je ta nanjo uvrstila pokojnika. Kot je pojasnila, je šlo za napako, ki je bila posledica časovne stiske. Verjetno bo morala tudi kazensko odgovarjati, saj je policija prejela kazensko ovadbo. Združena levica in Sloga sta v celjski volilni enoti vložili listo s premalo moškimi kandidati, Združena desnica, ki jo sestavljata Glas za otroke in družine ter Nova ljudska stranka Slovenije, imata na listah v kranjski in novomeški volilni enoti premalo žensk. Vse so bile zato v celoti zavrnjene. Sledile so pritožbe na vrhovno sodišče, a so naletele na gluha ušesa. Zdaj bo v teh primerih odločalo ustavno sodišče. Ustavni pravnik dr. Matej Avbelj je v komentarju za časopis Finance opozoril, da bi stranke morale imeti možnost dopolniti vlogo in odpraviti pomanjkljivosti. Z njim se strinja še en ustavni pravnik dr. Jurij Toplak, ki je za naš radio spomnil na osnovno pravno načelo, ki je zelo preprosto. "Če obstaja več možnih razlag zakona, je treba izbrati tisto, ki čim manj posega v ustavne pravice," je bil jasen.

Za piko na "i" v vsem tem dogajanju je poskrbela Milena Babič, ki je soglasje za kandidaturo oddala dvema strankama - SD ter Andreju Čušu in Zelenim. Pustimo ob strani malce za lase privlečena pojasnila, kako se je to sploh lahko zgodilo. Kratko so potegnili Zeleni, s katerimi se je povezal nekdanji poslanec in član SDS. Ker so listo potrdili pozneje kot v SD, je kandidatura Babičeve na njej neveljavna, državna volilna komisija jo je nato v celoti zavrnila, saj posledično ni več izpolnjevala zakonsko določenih spolnih kvot. Čuš in Zeleni so se pritožili na vrhovno sodišče in zdaj čakajo odločitev. "Mislim, da bo vrhovno sodišče to popravilo in vrnilo listo Čuša in zelenih na glasovnico," je prepričan dr. Toplak. Če tega ne bo storilo, nas lahko čakajo težave. Še posebej če bi nato kršitve ugotovila ustavno sodišče in Evropsko sodišče za človekove pravice v Strasbourgu. "Letos bo slovenske volitve prišla opazovat tudi Organizacija za sodelovanje in varnost v Evropi. Poslala bo skupino strokovnjakov, ki bodo ocenjevali vsako podrobnost v slovenskem volilnem postopku. Na koncu bodo dali poročilo, ki bo dostopno vsej mednarodni javnosti. Ne bi bilo dobro, da si škodimo z odločitvami, ki so v nasprotju z nekimi mednarodnimi standardi," je poudaril dr. Toplak. Na pravno resnost je opozoril dr. Avbelj, po njegovem namreč lahko v skrajnem primeru tvegamo celo ponovitev predčasnih parlamentarnih volitev.

Prvo veliko soočenje predstavnikov list, ki želijo priti v hram demokracije, je v uradni kampanji pripravila Televizija Slovenija. 20 sodelujočih je med drugim odgovarjalo na vprašanji o nižanju starostne meje za volilno pravico in o možnih povolilnih koalicijah, a še posebej sta odmevali temi zdravstvo in varnost.

Prav nacionalna medijska hiša je ena tistih, na katero so se obrnili v Združenju novinarjev in publicistov. Po njihovem morajo vsi javni mediji in mediji, ki so v večinski državni lasti v kampanji pred parlamentarnim volitvami 3. junija posebno pozornost posvetiti profesionalnemu in uravnoteženemu poročanju. "Od njih se lahko in mora zahtevati, naj se obnašajo nepristransko, naj objavljajo različna stališča in naj različnim političnim igralcem v času kampanje namenjajo korektno pozornost," je bil jasen podpredsednik združenja dr. Matevž Tomšič. Pošteno poročanje pričakuje tudi od ostalih medijev.

Slovenski škofje so medtem oblikovali molitev za domovino. Začenja jo prošnja k Troedinemu Bogu za naše voditelje, da bodo skrbeli za našo državo in slovenski narod. Ena od prošenj je namenjena tudi vsem kristjanom, da bi se udeležili predčasnih državnozborskih volitev ter odgovorno oddali glas tistim, ki se zavzemajo za pravičnost in življenje, za družine in otroke ter za okolje in versko svobodo. Slovenski škofje so povabili duhovnike, naj bo ta molitev od praznika Fatimske Matere Božje do 3. junija, ko bomo odšli na volišča, del vsake svete maše. Obrnili so se tudi na molitvene skupine in duhovna gibanja ter ostale katoliške organizacije. Molitvi za domovino se bomo pridružili tudi na Radiu Ognjišče.

Politika in gospodarstvo

V predreferendumsko in predvolilno dogajanje je udarila vest, da program otroške kardiologije pri nas zapuščajo Tomaž Podnar, Samo Vesel in Stevan Bajić. V ljubljanskem kliničnem centru mirijo, saj bodo zdravniki, ki so se odločili za odhod, ker menijo, da sistem ni več varen, še dva meseca na svojih zdajšnjih mestih. Tako namreč veleva odpovedni rok. A v tem času je treba ugotoviti, kako naprej, saj bo v kratkem potekla pogodba o zaposlitvi tudi specialistki pediatrije, ki bo edina ostala. "Če ne bomo našli dobrih rešitev, bomo resno razmislili o ukinitvi programa in napotitvi otrok na oskrbo v tujino," je sporočil generalni direktor osrednje zdravstvene ustanove v Sloveniji Aleš Šabeder. Na ministrstvu za zdravje vidijo rešitev v Nacionalnem inštitutu za otroške srčne bolezni, ki naj bi začel delovati 1. julija. V svet tega samostojnega centra je bil med drugim imenovan strokovnjak dr. Andrej Robida. Kot nam je zaupal, je na sodelovanje pristal, ker želi, da bi le prišlo do konkretnih sprememb in resnega izboljšanja razmer za vse - tako za otroke in njihove starše kot tudi za zdravstveno osebje.

V slabi kondiciji so prav tako naše obveščevalne in varnostne službe. Tako je ocenil Branko Grims, predsednik parlamentarne komisije, ki bdi nad njimi. Poslanci so namreč na izredni seji državnega zbora razpravljali o njenem poročilu za lani - z 32 glasovi za in 12 proti so potrdili sklepe, naj vlada zbrane ugotovitve in stališča upošteva pri nadaljnjem delu in sodelovanju z njimi. Po Grimsovih besedah ostaja ogromno odprtih vprašanj, ki se jih bo morala lotiti nova ministrska ekipa, med njimi sta sum pranja denarja v NLB in prisluškovalna afera pri arbitraži o meji s Hrvaško. Pomemben izziv so bile in še bodo tudi nezakonite migracije. Grims se je ob tem soočil z očitki, da je parlamentarno delovno telo, ki ga vodi, na nekaterih področjih in pri nekaterih vprašanjih preseglo svoje pristojnosti. "Vsi dobro vemo, da jih nikoli ni presegla. To je bil vedno izgovor tistih, ki so bodisi skušali podirati in blokirati delo komisije bodisi jim ni bilo všeč tisto, kar je odkrila," je prepričan.

Javnost je izvedela, koga od treh ponudnikov zainteresiranih strateških partnerjev iz Azije so izbrali v Gorenju. Odločili so se za kitajsko skupino Hisense. Ta namerava za eno delnico slovenskega proizvajalca bele tehnike odšteti 12 evrov, a pod pogojem, da pridobi najmanj 50 odstotkov plus eno delnico. Po mnenju analitika pri KD Skladih Aleša Lokarja je ponujena cena presenetljivo visoka in odraža veliko željo za dostop do evropskega trga. A opozoril je tudi, da je zaradi pričakovanega velikega vpliva na slovensko gospodarstvo prevzem manj gotov, kot se trenutno zdi.

Odpravo, med katero je prav na poti prek Azije zbiral podatke o onesnaženosti zraka, je v preteklem tednu sklenil letalec in raziskovalec podnebnih sprememb Matevž Lenarčič. Po njegovih besedah je bila misija uspešna.

Cerkev med nami

V Katoliški Cerkvi smo obhajali slovesni praznik Gospodovega vnebohoda. Spomnili smo se dogodka, ko je od mrtvih vstali Kristus dopolnil zemeljsko delovanje in odšel v nebo. To je poleg velike noči in binkošti eden od najpomembnejših krščanskih praznikov. Izraža namreč našo vero v Jezusovo trajno navzočnost med nami.

Svojemu zavetniku svetemu Florijanu so se prejšnji konec tedna tako na Brezjah kot na Sveti Gori pri Gorici zahvalili in za nadaljnjo pomoč priporočili gasilci. V Slovenskem Marijinem narodnem svetišču je ob tej priložnosti sveto mašo daroval novomeški škof Andrej Glavan, ki v gasilcih vidi vzor humanosti, dobrote in nesebičnosti. Kot je dodal v pridigi, so nosilci mnogih vrednot, ki jih ni mogoče plačati. Blagoslovil je njihova vozila in opremo. V osrednjem Marijinem romarskem svetišču v koprski škofiji je slovesno bogoslužje ob tej priložnosti vodil tamkajšnji škof ordinarij Jurij Bizjak.

Ponikva pa je pred tednom dni gostila sklepno prireditev Slomškovega bralnega priznanja. Zbralo se je 300 bralcev, animatorjev in staršev.

Družba

V 93. letu starosti je umrl eden najboljših slovenskih ustvarjalcev ter risarjev slikanic, stripov in filmskih risank. Miki Muster je med drugim oče nepozabnih junakov Zvitorepca, Trdonje in Lakotnika ter neštetih ostalih zabavnih likov, ob katerih so odraščale generacije. Leta 2000 je prejel Viktorja za življenjsko delo, tri leta pozneje priznanje mesta Ljubljana. Leta 2014 je bil nagrajen s srebrnim redom za zasluge predsednika države, takrat je bil tudi dobitnik častnega priznanja Boruta Meška za življenjsko delo. Leta 2015 je prejel še Prešernovo nagrado za življenjsko delo.

V tem letu se spominjamo 100. obletnice smrti velikega slovenskega književnika Ivana Cankarja. Pred dnevi pa je minilo 142 let od njegovega rojstva. Kot je znano, je luč sveta ugledal na Vrhniki, kjer so se mu ob tej priložnosti še posebej poklonili. Na njegovem domu so pripravili slavnostno akademijo, v bližnji vojašnici so odkrili njegov doprsni kip, v cerkvi Svete Trojice pa so zanj darovali sveto mašo in tam na ogled postavili razstavo akademske slikarke Mire Ličen Krmpotič z naslovom njegovega dela Podobe iz sanj. "V bistvu gre za moj pogovor z njim. To je zelo osebno, ki pa naj bi imelo eno nit, ki je upanje. In mislim, da Cankar ga daje. Preko vseh svojih del je vedno upanje tisto, kar pušča."

Šport

Slovenski košarkarji, ki so lani v Turčiji osvojili naslov evropskih prvakov, so vendarle dobili izplačane denarne nagrade v višini 10 tisoč evrov bruto na igralca. Spomnimo. Več kot pol leta se je zatikalo predvsem pri višini državne nagrade za enega največjih športnih uspehov v zgodovini Slovenije.

Naš košarkarski virtuoz in igralec španskega Reala iz Madrida Luka Dončić je drugo leto zapored prejel nagrado, ki jo vodstvo evrolige nameni najbolj obetavnemu igralcu v najbolj imenitnem klubskem tekmovanju na stari celini. 19-letnik je v tej sezoni v povprečju dosegal 16,1 točke ter 4,4 podaje in 4 skoke na tekmo.

Nekdanji slovenski hokejski reprezentant Boštjan Groznik se je pri 35 letih odločil za konec kariere. Večinoma je igral v Ljubljani pri Olimpiji.

Člani slovenske reprezentance v smučarskih skokih se pripravljajo na prihodnjo sezono. Po treningih v Kranju se bodo konec meseca preselili na skakalnice. Naš najboljši orel Peter Prevc, ki mu v olimpijski sezoni ni šlo vse po načrtih, je imel še pred tem temeljit pogovor z novim trenerjem Gorazdom Bertoncljem.

Slovenska nogometna reprezentanca do 17 let je končala nastope na evropskem prvenstvu v Angliji. V Svoji skupini je po vseh treh izgubljenih tekmah ostala brez točke.

Slovenskemu rokoborcu prostega sloga Davidu Habatu se je na evropskem prvenstvu v Rusiji izmuznila medalja. V kategoriji do 65 kilogramov ga je v ogorčenem boju za tretje mesto tesno, z 8:7, premagal Turek Selahatin Kiličalajan.

Najboljši slovenski motokrosist Tim Gajser je med dvema dirkama svetovnega prvenstva nastopil tudi na domači preizkušnji. V Škednju pri Slovenskih Konjicah je slavil v odprtem razredu MX open.