Ni prihodnosti brez kmetijstva
| 02.04.2018, 12:02
V zadnjih tednih je vsaj v ožjem kmetijskem prostoru zelo prisotna debata o mestu kmetijstva v naši družbi in predvsem o ukrepih, ki naj bi oblikovali t.i. Skupno evropsko kmetijsko politiko v Sloveniji po letu 2020. Slovensko kmetijstvo je zelo raznoliko, predvsem pa ga tepeta razdrobljenost in dejstvo, da je velik delež kmetijskih površin na področjih, kjer je pridelava otežena, marsikdaj pa še spadajo pod posebne varstvene režime.
Posledično je tudi interesov veliko in zato je razumljivo, da debata o ukrepih, ki naj bi v prvi vrsti bili v pomoč preživetju tega kmetijstva in seveda tudi spodbudili domačo pridelavo hrane, marsikdaj postane tudi žolčna.
Smo ozavestili: Kmetijstvo nas vse preživlja?
Vprašanje, ki se ob tem postavlja je, ali se širša javnost zaveda mesta in pomena kmetijstva. Sodeč po odzivih, lahko mirno trdim da ne. Posebej zaskrbljujoča pa je po mojem prisotnost marsikdaj izjemno liberalnih stališč v stilu, hrane je na svetu, še posebej pa v Evropi preveč, zakaj bi torej podpirali domačo pridelavo in si s tem delali stroške? Pripeljimo jo od tam, kjer jo je preveč in se nehajmo ukvarjati s tem.
V današnji nedeljski kmetijski oddaji sem gostil mag. Tatjano Čop, ki ureja prilogo Predelava in prodaja pri strokovnem mesečniku Kmetovalec. Tudi ona opozarja, da se premalo zavedamo, da ni prihodnosti brez kmetijstva in opozarja, da so drugi evropski narodi na to vprašanje odgovorili že pred 30 in več leti ter se zdaj ob tej debati več ne ustavljajo. V oddaji je posebej izpostavila zanimiv primer, ko tudi uradniki resornega ministrstva omembo hrane postavijo pred omembo kmetijstva. Pojasnila pa je tudi, zakaj jo tako skrbi, ker bomo Slovenci sami snovali ukrepe prihodnje kmetijske politike. Več si lahko preberete v komentarju, ki je bil objavljen kot uvodnik v tokratni prilogi Kmetovalca.
April je prepozen za setve jarin
"Zavedati se moramo, da jarine potrebujejo krajši dan, zdaj pa, ko imamo že dolg dan in pride do prevelike osvetlitve praktično preskočijo t.i. vegetativno fazo razraščanja in gredo direktno v generativno fazo klasenja, kar pomeni manj klasov na kvadratni meter in posledično manjši pridelek, ki je pri jarinah že tako nižji," pa je v drugem delu oddaje opozoril mag. Jože Mohar iz semenarske hiše Agrosaat. Kot alternative, ki so ob zahtevah po kolobarju na njivah še mogoče, je posebej omenil setev travno-deteljnih mešanic, v primeru soje pa opozoril, da moramo biti pozorni na ustrezni zrelostni razred, saj se nam drugače lahko zgodi, da imamo jeseni probleme z dozorevanjem. Vabljeni k poslušanju celotnega pogovora!
