Združena desnica gradi most med Ljubljano in Mariborom
Slovenija Tanja Dominko
Pred prihajajočimi parlamentarnimi volitvami sta koalicijo sklenila Franc Kangler, predsednik Nove ljudske stranke, in Aleš Primc, ki vodi Glas za otroke in družino. Kot pravita, sta skupne programske cilje dorekla v petnajstih minutah, saj sta ugotovila, da se dobro dopolnjujeta. Čeprav imata oba korenine v Slovenski ljudski stranki in seže njuno poznanstvo že daleč nazaj, nista bila vedno enakih pogledov.
Primc pripoveduje: »Ko sva bila v Slovenski ljudski stranki, je bil Kangler poslanec in nekaj časa župan Maribora, seveda je bil zagrizen borec za štajerske interese. Jaz pa sem bil predsednik mestnega odbora stranke v Ljubljani in sva si večkrat skočila v lase. Ti časi so minili, s Francem Kanglerjem sva uspela izoblikovati korekten odnos, postaja že prijateljski. Povezujeva tisto, kar se zdi v Sloveniji nemogoče, povezati Ljubljano in Maribor. Združena desnica tako povezuje različne slovenske regije, pokrivamo praktično celotno državo. Gre za to, da je potrebno združiti moči, tako ljudje, kot regije in politične stranke. Združena desnica je pravzaprav odgovor na pobudo, ki sem jo dobil od ljudi.« Kangler ga dopolni: »Mislim, da sva našla pomembno stično točko v programu. Nihče se ni v Sloveniji toliko doslej posvetil družini. Mislim, da je potrebno to vprašanje v slovenskem političnem prostoru drugače obravnavati, kot smo bili vajeni v preteklosti. Njihov pogled na družino, programske točke, naš pogled na pravično in pravno državo, sta pogleda, ki zagotavljata vse. Če bomo zagotovili, da bo slovenska družina srečna, zdrava in če bo živela v blagostanju, pa če bomo poskrbeli za pravno državo, bomo urejena družba.«
Kangler je v preteklosti velikokrat okusil sodne postopke. Na vprašanje, komu je trn v peti, je odgovoril: »Se vam ne zdi, da preganjajo ravno tiste v Sloveniji, ki smo se leta 1991 postavili za Sloveniji? Poglejte Krkoviča, Bavčarja, Janšo. Poglejte pa primer oficirja JNA, ki je v Radgoni tolkel tudi po zvoniku cerkve, je ogrožal življenja Slovenk in Slovencev, pa so ga oprostili. Ne želim si privilegijev, želim si pa pravično sojenje. V Sloveniji je treba spremeniti predvsem to, da bodo Slovenci zaupali v pravno državo, danes ne zaupajo.« O teh stvareh Primc takole razmišlja: »Problem je, da so imeli možnost popraviti sistem pravosodja, pa ga niso. Razen tega, da so zdaj sojenja v senatu javna, da vidimo, kako je kateri sodnik sodil in še slikamo jih lahko. Sodniki so bili do nekaj mesecev nazaj tako nedotakljivi, da tudi vedeli nismo, kako so videti. Ključno je, da vzpostavimo ničelno toleranco do zlorab v pravosodju.«
Tudi o razmerah v policiji in vojski je tekla beseda, hkrati pa nismo mogli mimo programskih ciljev, ki so si jih zadali, ter o možnostih nadaljnjih pogovorov na desnici. Kangler je že obžaloval, da se Združeni desnici ni pridružila SLS. »Zidanšek se je odločil, da bo šla SLS sama na volitve, organi so to sprejeli, moje mnenje je drugačno. Kar se pa na splošno razlik med strankami tiče, je tako, da zato pa imamo vsak svojo stranko, ker smo različni, ampak osnovni programski cilji so pa zelo podobni. Pričakujem, da se bo to sodelovanje nadaljevalo, predvsem pa bi si želel, da bodo šli ljudje 3. junija na volitve in oddali svoj glas, katerokoli stranko bodo pač volili.« Primc je dodal, da si želi, da ljudje ne bi izgubili upanja. Boli ga, ko posluša, da se nič ne da narediti. Vsak lahko koga spodbudi, naj gre na volitve, če bi to vsi naredili, bo po volitvah veselje. »Jaz bi si želel, da naši ljudje razumejo, da volitve niso stvar strank, pač pa so volitve za ljudi, so čas in kraj, kjer lahko ljudje določamo način, na kakšnega bomo živeli. Dajmo to priložnost izkoristiti.«
