Klarise že 40 let molitvena opora krajevni Cerkvi in narodu
Slovenija Tone Gorjup
Sestre klarise prazujejo 40. obletnico vnovičnega prihoda v Slovenijo. Po skoraj 200 letih so 1. aprila 1978 prišle v Nazarje; danes imajo svoj samostan še v Dolnicah in v Turnišču. Klarise se bodo za štiri desetletja bivanja v Sloveniji Bogu zahvalile s sveto mašo na belo soboto; slovesnost pa bodo imele tudi na god sv. Klare, 11, avgusta.
Na slovenskem ozemlju je bilo nekdaj sedem samostanov klaris; prvi je bil ustanovljen leta 1300 v Mekinjah pri Kamniku. Sledili so samostani v Kopru, Celju, Šentvidu ob Glini na Koroškem, v Škofji Loki, v Gorici in Ljubljani. Cesar Jožef II. je leta 1782 vse samostane razpustil razen koprskega, ki je bil ukinjen v času francoske okupacije. Slovenke so se kljub temu odločale za vstop h klarisam, a so odhajale v druge dežele.
V sedemdesetih letih prejšnjega stoletja so se v zagrebškem samostanu našle tri sestre in prosile, če bi smele oditi »domov« - ustanoviti samostan v Sloveniji. Kongregacija za redovnike pri Svetem sedežu v Vatikanu je 5. oktobra 1977 izdala dovoljenje za novo skupnost v Nazarjah. Na belo soboto 1978 so tja prišle tri sestre: predstojnica Katarina Ambrož, s. Imakulata Kozina in s. Jozefina Petrič. Na vrtu frančiškanskega samostana so začele graditi novo hišo in se v letu dni vselile vanjo. Skupnost v Nazarjah se je počasi večala in leta 2000 so se klarise naselile v Dólnicah pri Ljubljani, leta 2012 pa še v Turnišču. Trenutno je v Nazarjah 14 sester, v Dolnicah 6 in v Trnišču 8. Klarise so redovnice kontemplativnega reda, ki sta ga ustanovila sv. Frančišek in sv. Klara. Opatinja mati Katarina Ambrož je povedala, da Jezusa posnemajo predvsem kot molivca, zato ima v njihovem dnevnem redu molitev osrednje mesto; delo, ki ga sestre opravljajo, ne sme nikoli »ugašati duha molitve«.
