Zbrani v kapeli sv. Jurija na Ljubljanskem gradu.
Sv. Jurij – vzor boja s hudičem
Slovenija Marjana Debevec
Obhajamo god sv. Jurija, ki je tudi godovni zavetnik papeža Frančiška. Jorge Mario Bergoglio namreč nosi ime svetnika, ki naj bi po legendi ubil zmaja, simbol hudiča. Sv. Jurij je umrl kot mučenec leta 303, saj ni hotel zanikati svoje vere. Na Slovenskem mu je posvečenih kar 75 cerkva, od teh 39 župnijskih. Ob godu svetega Jurija, ki je tudi zavetnik slovenske prestolnice, bo popoldne na dvorišču Ljubljanskega gradu slovesna sveta maša. Sledilo bo družabno srečanje meščanov.
Znana je legenda, v kateri sv. Jurij, zaščiten s križem, ubije zmaja, ki je požiral ljudi. Gre za simbol vere, ki zmaga nad zlom. Tudi molitev Oče naš sklenemo s prošnjo: Reši nas hudega. V resnici to hudo ni nekaj abstraktnega, je pojasnil papež Frančišek, ampak je oseba – hudič.
Tudi sicer sveti oče v svojih homilijah večkrat omenja hudiča. »Jezusovo življenje je bil boj", je dejal med sveto mašo v domu sv. Marte leta 20014. »On je prišel, da bi premagal zlo, da bi premagal princa tega sveta, da bi bi premagal hudiča«, je dejal in dodal, da mora takšen boj biti vsak kristjan. »Kdor želi slediti Jezusu, mora dobro poznati to resnico«, je še zatrdil.
Enkrat drugič pa je pojasnil, da zlo ne prenese svetosti in krščanskega pričevanja. Da ne bi padli v njegove zanke, moramo po papeževih besedah poznati tri značilnosti hudiča, ki nas vodi stran od Jezusa. Skušnjava se začne počasi in nato vedno bolj raste. Drugič: skušnjava okuži tudi druge. Na koncu pa samo se opravičuje, da bi pomirila dušo. Torej: raste, okuži druge in se opravičuje, je pojasnil sveti oče.
Hudič je tudi tisti, ki želi Cerkev razdeliti in zato napada njeno edinost. Vendar pa po papeževih besedah ne smemo zapasti v pesimizem. Naše veselje je namreč v Kristusu. Zlo pa lahko po besedah svetega očeta premagamo predvsem z dobrim.
Zavetnik česa je sv. Jurij?
Sveti Jurij je zavetnik, poleg številnih mest (zlasti v Italiji) in držav, tudi Anglije, Genove, Ljubljane, Ptuja in Pirana, škofije Limberg in raznih viteških redov; tabornikov, kmetov, rudarjev, sedlarjev, kovačev, sodarjev, artistov, konj in živine, popotnikov, bolničarjev, ujetnikov, vojakov, jezdecev; priprošnjik proti vojnim nevarnostim, proti skušnjavam, za vreme, proti vročici, proti kugi, sifilisu, gobavosti, različnim kožnim boleznim. Je tudi eden izmed štirinajstih priprošnjikov v stiski.
Upodobitve: upodabljajo ga kot viteza na konju ali brez njega, pogosto z zmajem, prebodenim s sulico ali mečem. Njegov atribut je poleg sulice tudi zastava z »Jurijevim križem«. Upodabljali so ga skoraj vsi pomembni umetniki.
Na Slovenskem mu je posvečenih kar 75 cerkva, od teh 39 župnijskih. Po njem so imenovani tudi številni kraji (Šenčur, Šentjurij, Šenturška gora). Na jurjevo je po ljudskem koledarju začetek pomladi, ko je že vse zeleno. Zlasti v Beli krajini imajo sprevod z »zelenim Jurijem«. Na kmetih je bil to pomemben dan: hlapci so takrat menjali gospodarje, blagoslavljali so konje.
