Nedelja Božjega usmiljenja
Slovenija Marjana Debevec
Prva nedelja po veliki noči je znana kot bela nedelja, ker so po stari cerkveni navadi tisti, ki so bili krščeni na velikončno vigilijo, na ta dan odložili bela oblačila. Hkrati pa se osem dni po veliki noči Vstali Jezus znova sreča s svojimi učenci in jih pozdravi: »Mir vam bodi!« Med njimi ni bilo Tomaža. Apostoli so mu povedali, da so videli Vstalega, a jim ni verjel. Nato je prišel Jezus in mu dejal: »Položi svoj prst sem in poglej moje roke! Daj svojo roko in jo položi v mojo stran in ne bodi neveren, ampak veren.« Tomaž mu je odgovoril in rekel: »Moj Gospod in moj Bog!« Jezus mu je rekel: »Ker si me videl, veruješ? Blagor tistim, ki niso videli, pa so začeli verovati!« Med dopoldansko sveto mašo se bo papež Frančišek srečal z misijonarji usmiljenja, med katerimi sta tudi dva predstavnika iz Slovenije.
Bela nedelja in praznik Božjega usmiljenja se dopolnjujeta
Nedeljo božjega usmiljenja je razglasil sv. Janez Pavel II. in tako želel poudariti pomen bele nedelje. Navdih mu je bila tudi sv. Favstina Kowalska s svojimi zasebnimi razodetji. V svoj dnevnik je zapisala Jezusove besede: »Hči moja, govori vsemu svetu o mojem neizmernem usmiljenju. Hočem, da je praznik Božjega usmiljenja zatočišče vseh duš, pribežališče vseh grešnikov. Ta dan bom razodel polnost svojega usmiljenja.
Kdor bo ta dan opravil sveto spoved in prejel obhajilo, bo dobil popolno odpuščanje grehov in kazni za grehe. Naj se nihče ne boji priti k meni, čeprav so njegovi grehi še tako veliki. Hočem, da praznik mojega usmiljenja slovesno obhajate prvo nedeljo po veliki noči.«
Papež Frančišek je na predvečer nedelje Božjega usmiljenja pred dvema letoma nagovoril zbrane na Trgu sv. Petra.
Kot je pojasnil sveti oče, Božje usmiljenje poznamo kot bližino in nežnost, kot sočutje in medsebojno delitev, kot tolažbo in odpuščanje. "Koliko je obličij Njegovega usmiljenja, s katerimi nam prihaja naproti? Res jih je mnogo. Nemogoče je opisati vsa, kajti Božje usmiljenje nenehno narašča. Bog se ga nikoli ne utrudi izražati in mi se ga ne bi nikoli smeli navaditi prejemati, iskati in želeti. Je vedno nekaj novega, kar vzbuja osuplost in čudenje, ko vidimo izjemno ustvarjalno domišljijo Boga, kadar nam prihaja naproti s svojo ljubeznijo."
Papež Frančišek je poudaril, da je tisti, ki prejme več Božjega usmiljenja, bolj poklican podarjati ga in deliti z ostalimi. Kot je dodal, ga ne sme skriti ali hraniti le zase. Božje usmiljenje je namreč nekaj, kar razvnema srce in ga izziva, da ljubi, ko obličje Jezusa Kristusa prepozna predvsem v tistem, ki je najbolj oddaljen, slaboten, osamljen, zbegan ali odrinjen na rob. Po besedah svetega očeta nas Jezus Kristus spodbuja, naj postanemo orodje Božjega usmiljenja. "Lahko je govoriti o usmiljenju, medtem ko je zahtevnejše postati dejanski pričevalec usmiljenja," je menil papež Frančišek. Opozoril je še, da vera, ki ni usmiljena, ni vera, ampak ideologija. Povabil je škofije, naj v obliki konkretne strukture usmiljenja poskrbijo za spomenik letu usmiljenja.
"Postati usmiljeni pomeni naučiti se biti pogumni v konkretni in nesebični ljubezni." To je papež Frančišek ta konec tedna vernikom in ljudem dobre volje sporočil tudi prek družbenega omrežja Twitter.
