Robert BožičRobert Božič
Mark GazvodaMark Gazvoda
Tone GorjupTone Gorjup

Bomo pokazali solidarnost z našimi manjšinami v sosednjih državah?

Slovenija | 14.03.2018, 19:15

Le še slabe tri tedne je mogoče oddati podpis pod evropsko državljansko pobudo za zaščito manjšin na stari celini. Da bo uspela, jo mora do 3. aprila podpreti milijon ljudi. Ob tem mora biti v vsaj sedmih državah presežena zanje določena kvota. V Sloveniji ni tako težko dosegljiva - zbrati je treba 6 tisoč podpisov. Trenutno smo na dobri tretjini. K podpori v odločilnih dneh spodbujajo naši rojaki, ki živijo v sosednjih državah.

O evropski državljanski pobudi Minority SafePack smo na Radiu Ognjišče že poročali v več različnih oddajah. Spomnimo. Njen cilj je zavezati Bruselj k sprejetju ustreznih predpisov za izboljšanje pravnega položaja jezikovnih in narodnih manjšin na stari celini. "To je bilo do zdaj v pristojnosti posameznih držav članic. Evropska unija ni imela moči, da bi kakorkoli posegla v to," je pojasnil tajnik Slovenske skupnosti v Gorici Julijan Čavdek. Predsednik Kluba koroških Slovencev v Ljubljani Janez Stergar je opozoril, da je to vprašanje postalo še posebej aktualno po novejšem migracijskem toku, saj so vse jasnejše razlike med avtohtonimi narodnimi manjšinami in ostalimi skupnostmi, ki so se zatekle k nam. "Ta pobuda je namenjena predvsem klasičnim, zgodovinsko zraslim narodnim manjšinam. Ojačala naj bi njihov položaj oziroma položaj njihovih kultur in jezikov."

Slovenci imamo avtohtono narodno manjšino v vseh štirih sosedah. V 11 mesecih zbiranja podpisov pod evropsko državljansko pobudo Minority SafePack v solidarnosti z njimi nismo bili zgled, saj naša podpora ni bila prav močna, a kot kaže, se to le spreminja. "Če se Slovenci angažirajo in so solidarni z nami in s Slovenci, ki živijo na avstrijskem Koroškem, Madžarskem in Hrvaškem, bi znali doseči kvoto. To bi bil za nas razlog za zelo veliko veselje," je prepričan Čavdek.

Podpis je najlažje oddati prek elektronskega obrazca na spletni strani Minority SafePack, a podatke je mogoče poslati tudi prek pošte. Navesti je treba enotno matično številko občana, ime in priimek, datum in kraj rojstva ter državljanstvo. "Podpise lahko oddajo vsi, ki imajo pravico voliti Evropski parlament. V Sloveniji so to vsi državljani z dopolnjenim 18. letom starosti," je ob tem poudaril Stergar.

Kaj bi pomenil uspeh te evropske državljanske pobude za naše rojake pri sosedih? "Pomenil bi to, da bi imeli še en pravni instrument, ki bi ga lahko uporabili v trenutku, ko bi morali uveljaviti svoje pravice, ki so nam zakonsko zagotovljene, a niso izpolnjene. To bi bil zelo pomemben instrument," je odgovoril Čavdek.

Slovenija, Politika, Evropska Unija
Apostolski administrator škof dr. Peter Štumpf je daroval krizmeno mašo v soboški stolnici (photo: Spletna stran Škofije Murska Sobota) Apostolski administrator škof dr. Peter Štumpf je daroval krizmeno mašo v soboški stolnici (photo: Spletna stran Škofije Murska Sobota)

Škof Štumpf: Kako imeti rad izdajalca?

S krizmeno mašo kristjani vstopamo v praznovanje največjega praznika - velike noči. Med to bogato liturgijo duhovniki obnovijo svoje duhovniške obljube, škof pa posveti sveta olja, s katerimi bodo ...

Marko Rijavec (photo: Robert Božič) Marko Rijavec (photo: Robert Božič)

Če vera ni del našega dihanja, lahko postane breme

V torkovem Misijonskem jutru v tednu Radijskega misijona smo z župnikom iz Idrije Markom Rijavcem razmišljali ob odlomku izpovedi vere: »In se je utelesil po Svetem Duhu iz Marije Device kot človek.«