Pregled domačih dogodkov od 16. februarja do 23. februarja 2018

Slovenija | 24.02.2018, 09:30 Andrej Šinko

Dogajanje v preteklih dneh so zaznamovale razprave o razmerah v Slovenski vojski in zamenjava na čelu generalštaba Slovenske vojske. Vlada je zamenjala tudi vodjo pogajalske skupine za pogovore s predstavniki zaposlenih v javnem sektorju, predsednik države Borut Pahor pa je obiskal Južno Korejo. V preteklih dneh pa je minilo tudi 25 let od ustanovitve samostojne Slovenske škofovske konference.

POLITIKA IN GOSPODARSTVO

Vlada je v tem tednu zamenjala načelnika generalštaba Slovenske vojske Andreja Ostermana in na omenjeno mesto imenovala njegovega namestnika Alana Gederja. Zamenjavo je sprožila ministrica za obrambo Andrej Katič, saj naj bi Osterman odredil preverjanje bojne skupine na Počku, čeprav je vedel, da bo neuspešna, saj je skupini bila dodana četa, ki še ni opravila 18-mesečnega usposabljanja. Premier Miro Cerar je sicer dejal, da je Osterman moral oditi, ker se ukrepi »za izboljšanje stanja pripravljenosti znotraj Slovenske vojske ne izvajajo s pričakovano dinamiko, in ker je prav načelnik generalštaba Slovenske vojske po zakonu o obrambi prvi odgovoren za pripravljenost, delo in uporabo vseh poveljstev Slovenske vojske«.

Vrhovni poveljnik sil in predsednik države Borut Pahor je podvomil o smiselnosti zamenjave načelnika generalštaba štiri mesece pred volitvami. Predsednik sindikata vojakov Slovenije Gvido Novak pa je prepričan, da gre pri zamenjavi samo za prevalitev krivde za stanje, v kakršnem se je znašla Slovenska vojska. Poudaril je, da je odgovornost za to na strani ministrice in vlade. Podobnega mnenja so tudi v opozicijski SDS, kjer so pozvali k odstopu ministrice.

Vlada je v tem tednu sprejela tudi odločitev o tem, da bo ministra za javno upravo Borisa Koprivnikarja na mestu glavnega vladnega pogajalca s sindikati javnega sektorja nadomestila generalna sekretarka vlade Lilijana Kozlovič. Koprivnikar se je umaknil, ker ni videl poti do rešitve, premier Cerar pa je ob tem nakazal na nova popuščanja vlade. »Ta odklonilni odnos sindikatov do zadnjih izhodišč, ki jih je vlada sprejela, je seveda znak vladi, da moramo nemudoma pripraviti drugačna izhodišča in na tem že intenzivno delamo. Tako da pričakujem, da jih bomo sprejeli že na seji vlade prihodnji teden.«

Na sindikalni strani so med tem sporočili, da bo vse odvisno od tega, kakšen mandat bo novi glavni pogajalki podelila vlada. Obžalujejo pa, da vlada novih izhodišč za pogajanja ni sprejela že v tem tednu.

Nova ljubljanska banka je izplačala denar hrvaškim bankam po dveh pravnomočno izgubljenih tožbah na pristojnem zagrebškem sodišču, ki obravnava gospodarske zadeve. Po poročanju ameriške agencije Bloomberg gre za nekaj več kot 813.000 evrov prenesenih deviznih prihrankov nekdanje Ljubljanske banke. Bloomberg poudarja, da izplačilo dveh pravnomočnih sodb predstavlja precedens, kar kaže na to, da bodo verjetno plačali tudi ostale morebitne terjatve hrvaške strani.

Predstavniki slovenske vlade trdijo, da izplačila niso v skladu z našo pravno ureditvijo in sporazumom o nasledstvu. Ekonomist Matej Lahovnik pa opozarja na napačen pristop k reševanju problema. »Zaradi nespretnega, napačnega pristopa k reševanju te problematike se res zdi, kot da bo prišlo samo do poplačila obveznosti, nikoli pa si ne bo poplačala svojih terjatev in seveda strošek tega bo bremenil vse slovenske davkoplačevalce, kajti tako LB kot NLB sta v stoodstotni lasti države in vidimo, da ta problem ovira tudi samo privatizacijo NLB.«

Slovenski predsednik države Borut Pahor je v času olimpijskih iger obiskal Južno Korejo, kjer ga je sprejel predsednik države Moon Jae-in. Voditelja sta med drugim spregovorila o reševanju korejskega vprašanja, predsednik Pahor pa je pohvalil prizadevanja južnokorejskega predsednika za dialog. »Vojna je breme na vaših plečih, ko morate sprejeti odločitev, kako naprej glede severnokorejskega vprašanja. Zelo težko je. Rad bi izrekel neke vrste spoštovanje vaši pogumni odločitvi, da boste poskusili najti rešitev z dialogom in boste skušali prepričati sosednjo državo v mirno rešitev odprtih vprašanj. To je zelo zelo pogumna odločitev in rad bi vam izrekel spoštovanje.«

Slovenska demokratska stranka je konec preteklega tedna na Brdu pri Kranju obeležila 29 let delovanja. Na slavnostni akademiji so podelili najvišja priznanja stranke za lani, zbrane pa je nagovoril predsednik SDS Janez Janša. Poudaril je, da je potrebno Slovenijo postaviti na prvo mesto in napovedal, da se bo SDS borila za državo, kakršna je bila izglasovana na plebiscitu.

Janša je bil kritičen do potez vlade in poudaril, da je bistvo programa njihove stranke Slovenija, ki bo domovina za vse, varna Slovenija, država, kjer bo v javnih in državnih storitvah red, kjer bo šlo manj za davke in bo ljudem več ostalo, ki bo razvijala okolje svobodne podjetniške pobude, kjer pokojnina ne bo socialna kategorija, ampak pošteno plačilo za pošteno minulo delo.

O sodelovanju z drugimi strankami pa je prvi mož SDS dejal: »Pravilo, ki ga je takrat prakticiral Demos velja tudi danes. Kdor ni proti nam, ta je lahko z nami, in mi smo z vsakim, ki je za Slovenijo pripravljen sodelovati. Mogoče iz tega sodelovanja začasno izključujemo tiste, ki še vedno poveličujejo zločine, ali domujejo v ukradenih vilah. Mislim, da morajo ti končno iti čez tisto, kar so nekoč najavili, se pravi čez prenovo, ki je niso nikoli izvedli.«

Nova Slovenija je pripravila programsko konferenco z naslovom Zdaj je čas. Vršilec dolžnosti predsednika stranke Matej Tonin je predstavil osnutek volilnega programa in pojasnil, da se bo treba lotiti treh ključnih izzivov, in sicer: staranja prebivalstva, visokega javnega dolga in okornega poslovnega okolja.

Tonin je dejal, da želijo višje plače doseči s splošno dohodninsko olajšavo, razvojno kapico in ukinitvijo 50-odstotne dohodninske stopnje. Prav tako je napovedal višje pokojnine in prizadevanja za varnejše zaposlitve. Med prednostnimi nalogami je omenil še hitrejše zdravljenje, vzpostavitev učinkovitega sodstva in nove naložbe iz tujine.

Tonin pravi, da je njihov program najboljši. »V čem je naš program bistveno drugačen od programa ostalih strank, predvsem novo nastajajočih, hitrih strank. Te nove stranke vztrajajo predvsem pri parolah, NSi pa gre v globino, gre v detajle.«

CERKEV

V preteklih dneh je minilo 25 let od ustanovitve samostojne Slovenske škofovske konference. 19. februarja 1993 je papež Janez Pavel II. skladno z določbami cerkvenega prava potrdil njen statut. S tem pa je Katoliška Cerkev v Sloveniji dobila večjo pravno trdnost in samostojnost. Naslednji korak v spremembah naše cerkvene pokrajine je naredil papež Benedikt XVI., ko je 7. aprila 2006 ustanovil tri nove škofije, in sicer v Celju, Murski Soboti in Novem mestu. Dotedanjo mariborsko škofijo pa je povzdignil v nadškofijo in metropolijo.

Slovenski škofje v ponedeljek začenjajo obisk ad limina v Rimu. Gre za romanje na grobove apostolov Petra in Pavla, hkrati pa bodo vatikanskim uradom poročali o stanju vere v državi, ekonomskem stanju škofij, duhovniških in redovniških poklicih ter še nekaterih temah. S papežem Frančiškom se bodo srečali v četrtek, škofje mu bodo po besedah mariborskega nadškofa Alojzija Cvikla »poročali o življenju v svoji škofiji, o težavah, dobrih stvareh v škofiji ter od njega dobili spodbude in navodila, da bi to življenje po škofijah še bolj zaživelo oziroma da bi bilo to pričevanje vere še bolj živo«.

Mineva deset let od smrti beograjskega nadškofa Franca Perka. Ta je bil član več mednarodnih teoloških komisij, deloval je na področju ekumenskega zbliževanja Cerkva na območju Balkana. Na razne načine je pomagal Cerkvi v Sloveniji in si prizadeval za spravo. Nadškof Perko je bil učenec duhovnika, teologa in ekumenskega delavca Franca Grivca. Letos zaznamujemo 140 let od njegovega rojstva.

Na ljubljanski teološki fakulteti so se obeh jubilejev spomnili z znanstvenim posvetom. Zbrane je uvodoma nagovoril ljubljanski nadškof metropolit Stanislav Zore, ki je dejal, da je vsem velikim ljudem skupno eno, in to je, da so ljubili Cerkev in narod.

Nadškof Zore je spomnil na profesorsko vlogo škofa Perka, ki je bi v pogovorih z diplomati zagovornik samostojne Slovenije in procesa osamosvajanja.

Vodilna misel Grivčevega teološkega snovanja pa je bila: »Kristus živi in deluje v Cerkvi kot svojem skrivnostnem telesu, katerega glava je.« Bil je navdušen delavec za edinost kristjanov, ki si jo je v skladu s tedanjim gledanjem predstavljal kot vrnitev drugih kristjanov pod okrilje katoliške Cerkve. Prav tako je bil plodovit teolog, slavist, zgodovinar in organizator. Znan je bil tudi izven domovine, je opozoril dekan teološke fakultete Robert Petkovšek. »Njegova spoznanja in znanja so še danes relevantna, pomembna,« je pojasnil.

Na prvo postno soboto so k Mariji Pomagaj na Brezje poromali tisti, ki trpijo zaradi alkohola in ostalih odvisnosti. Pridružili so se jim pobudniki postne akcije 40 dni brez alkohola. Sveto mašo je daroval cistercijanski opat Janez Novak, ki je spomnil, da je pred Marijo Pomagaj marsikdo položil breme omam, ki so obljubljale veselje, a ga niso dale, ki so obljubljale srečo, a so jo uničevale.

Novak je dejal, da nas Jezus razume. »Prav zaradi naših slabosti si je privzel naše človeško telo, da je tudi sam čutil, kaj pomeni biti skušan in da bi nam premagal skušnjave premagati. Sedaj je tukaj in nam zagotavlja, da ni postal človek zaradi pobožnih in dobrih, da bi jih pohvalil in nagradil, ampak da je prišel zaradi nas slabotnih in nas kliče k spreobrnitvi,« je pojasnil.

Romanje je pripravila Slovenska Karitas, po maši pa so sledila pričevanja o izkušnjah z alkoholom in spremljajočimi težavami.

DRUŽBA IN KULTURA

Šolarji in dijaki iz osrednje in zahodne Slovenije počasi zaključujejo z zimskimi počitnicami, prihodnji teden pa se bo zimsko veselje začelo za njihove vrstnike iz vzhoda države. Počitnice je mogoče preživeti na različne načine, tako se nekateri odločajo za obisk smučišč, drugi term, tretji počitnice preživljajo doma, nekateri pa se odločijo tudi za duhovne vaje, skavtska zimovanja ali romanja.

Slednje je za 40 mladih organiziral tudi župnik iz Bohinja Martin Golob, ki jih je popeljal v Fatimo na Portugalsko. »V pridigi jim sporočam o smislu življenja, kako je dobro, da je človek veren. Kako Bog deluje po človeku, kako se vsakega posameznika tudi dotika. Moja srčna želja, je da vse to začutili. Vabim jih, naj bodo ponosni mladi in veseli kristjani.« Golob je pojasnil še, da je mlade navdušil za romanje zaradi obiska same Portugalske, hkrati pa jih je povabil še k skrivnostim Fatime.

Nagrado Zlati kamen za najbolj razvojno prodorno občino je letos prejela Občina Kočevje, ki je tudi zmagovalka osrednje in jugovzhodne Slovenije. Družba Planet GV v obrazložitvi opozarja, da analize kažejo na hitre spremembe zlasti na področjih trga dela in gospodarstva. V Kočevju so med drugim zagnali program za mlade, inovativni so na področju upravljanja, hkrati pa delujejo transparentno. Prav tako pa spodbujajo nastajanje mladih tehnoloških podjetij, socialno podjetništvo, zadružništvo in krožno gospodarstvo.

ŠPORT

V pregledu športnega dogajanja preteklih nekaj dni pa v ospredje postavljamo rezultate naših športnikov na zimskih olimpijskih igrah v Južni Koreji.

Odličen je bil alpski smučar Žan Kranjec, ki je v olimpijskem veleslalomu, p drugi vožnji napredoval kar za nekaj mest in tekmo zaključil na nehvaležnem četrtem mestu. Dobra uvrstitev je uspela tudi našemu smučarju prostega sloga Filipu Flisarju, ki je v smučarskem krosu zasedel sedmo mesto.

Slovenski skakalci so največji uspeh na olimpijskih igrah v Južni Koreji zabeležili na ekipni tekmi, kjer so na veliki skakalnici zasedli peto mesto. V našem strokovnem štabu so bili z rezultatom zadovoljni, hkrati pa so priznali, da je glede na dogajanje v celotni sezoni uvrstitev realna.

Slovenska moška hokejska reprezentanca pa je v preteklih dneh po kazenskih strelih uspela premagati še Slovaško s 3 proti 2, nato pa jo je iz olimpijskega turnirja v tekmi za četrtfinale izločila Norveška, ki je slavila z 2 proti 1. Pred tem je našo reprezentanco presenetila novica o tem, da je bil Žiga Jeglič pozitiven na dopinškem testu, zaradi česar je moral zapustiti olimpijsko vas.

Naš košarkar Goran Dragić je kot prvi Slovenec nastopil na tekmi vseh zvezd košarkarske lige NBA. Zaigral je za ekipo LeBrona Jamesa, ki je slavila s 148 proti 145. Naš košarkar pa je v enajstih minutah dosegel dve točki.

Za konec pa še novica o našem motokrosistu Timu Gajserju, ki je v preteklih dneh hudo padel na pripravljalni dirki v Italiji. Utrpel je dvojni zlom čeljusti, po pričakovanjih pa bo okreval mesec dni, s tem pa izpustil tudi nastop na uvodni tekmi sezone.