V Kopru spomin na škofa Jenka in podelitev služb

Slovenija 31. 12. 2017, 09:55 Tone Gorjup

V koprski stolnici Marijinega vnebovzetja so imeli včeraj sveto mašo za pokojnega škofa Janeza Jenka ob 23. obletnici njegove smrti. Daroval jo je škof Jurij Bizjak, ki je med mašo podelil službo bralca bogoslovcu Melu Kovicu iz Mirna in službo mašnega pomočnika Tilnu Kocjančiču iz Bertokov.

Škof Jurij Bizjak je v nagovoru po evangeliju izhajal iz božje besede in prvi del namenil služenju v Cerkvi. Novemu lektorju in akolitu je dal za zgled Jezusa, ki je rastel v modrosti pri Bogu in ljudeh. Zatem je spregovoril o škofu Janezu Jenku, njegovi pokončnosti, preprostosti, zavzemanju za družino ter zvestobo Kristusu in Cerkvi. Škof Bizjak je med drugim dejal: » ...bil je odprt za pogovor in velik bojevnik za versko svobodo, za krščansko moralo v javnosti in v življenju vsakega človeka, za trdno zakonsko zvezo in verno družino, za krščansko vzgojo in pravično ter urejeno družbo.«

Škof Janez Jenko je bil prvi ordinarij pred štiridesetimi leti obnovljene in razširjenje koprske škofije. Vodil jo je 23 let: 13 let kot škof apostolski administrator in 10 let kot škof ordinarij. Umrl je na sveti večer leta 1994. Pokopali so ga v koprski stolnici za oltarjem Svetega Rešnjega telesa, konec decembra 2015 pa so njegovo telo prenesli v novo grobnico škofov pred sarkofag sv. Nazarija, kjer je sam želel biti pokopan.

Nagovor škofa Jurija Bizjaka

Danes bosta prejela: službo mašnega bralca bogoslovec Mel Kovič iz župnije Miren, službo mašnega pomočnika pa bogoslovec Tilen Kocjančič iz župnije Bertoki.

Preroku Habakuku je Gospod naročil: Napiši razodetje in ga vreži na plošče, da bo z lahkoto bral, kdor bo bral! (Hab 2,2). Da bi z lahkoto bral, kdor bere, pa mora razodetje biti vrezano ne samo na plošče, ampak mora biti vrezano predvsem v srce bralca, kakor pravi Gospod preroku Jeremiju: 'Svojo postavo položim v njihovo notranjost in jo zapišem v njih srce; jaz bom njihov Bog in oni bodo moje ljudstvo' (Jer 30,33). Samo tisti, ki ima Gospodovo postavo zapisano v srcu, bere postavo Gospodovo z lahkoto!

Potrebno je tudi primerno srce, kakor pravi Gospod preroku Ezekielu: 'Dam jim drugo srce in novega duha v njih notranjost; odstranim kamnito srce iz njih telesa in jim dam meseno srce, da se bodo ravnali po mojih zakonih in izpolnjevali moje odloke ter jih izvajali. Oni bodo moje ljudstvo in jaz bom njihov Bog' (Ezk 11,19-20). Potrebno nam je torej čuteče in odzivno srce, potrebna nam je notranjost napolnjena z Duhom Gospodovim, ki mora govoriti iz nas, naj govorimo ali beremo (Mt 10,20).

In enako čisto srce nam je potrebno za mašne pomočnike in za prinos darov. Silovita je beseda preroka Izaija: 'Čemu mi je obilica vaših klavnih daritev? Naveličal sem se žgalnih daritev ovnov in tolšče pitane živine; krvi bikov in jagnjet in kozlov ne maram' (Iz 1,11). In podobno prerok Malahija: 'O da bi bil kdo med vami, ki bi zaprl vrata, da ne bi več zaman zažigali ognja na mojem oltarju! Nimam veselja z vami, govori Gospod nad vojskami; ne maram daritev iz vaših rok' (Mal 1,10).

In potrebne so nam čiste roke, kakor pravi isti prerok Izaija: 'Ko iztegujete svoje roke, zapiram pred vami svoje oči; četudi še toliko molite, vas ne poslušam: vaše roke so polne krvi' (Iz 1,15). 'Kdo izmed vas more bivati pri požrešnem ognju, kdo izmed vas more bivati pri večni žerjavici? Kdor je pravičen in odkritosrčno govori, kdor zametuje dobiček od izsiljevanja, kdor otresa svojo roko, da ne sprejme podkupnine, kdor si maši uho, da ne sliši o prelivanju krvi, kdor si zatiska svoje oči, da ne vidi hudega? (Iz 33,14-15).

Pri vsem tem nam je svetel zgled blagopokojni škof Janez, ki se ga danes spominjamo ob 23-letnici odhoda v večnost. O njem smemo reči, da je bil mož čistih rok in čistega srca, preprost in prost vsake zamere in vsake užaljenosti, jasnih načel in preglednih stališč, odprt za pogovor in velik bojevnik za versko svobodo, za krščansko moralo v javnosti in v življenju vsakega človeka, za trdno zakonsko zvezo in verno družino, za krščansko vzgojo in pravično ter urejeno družbo. Naj počiva v miru v svetišču, ki si ga je izbral za svojo stolnico in v njej kot škof opravljal obrede 23 let (1964-1987).

Današnja dva odlomka lepo nagovarjata nas vse, še posebej pa naša dva bogoslovca, ki prejemata vsak svojo službo: 'Pisal sem vam, mladeniči, ker ste močni in je Božja beseda v vas in ste premagali hudobo,' piše apostol Janez. Naj se to pismo, draga brata, uresničuje v vama danes in vedno, bodita močna in Božja beseda naj bo v vaju in vsak čas premagujta hudobo. Ne ljubita sveta, ne tega, kar je na svetu, in kakor prerokinja Ana ne zapuščajta templja, ampak izpolnjujta Božjo voljo, da bo milost, ki sta jo danes prejela, ostala v vaju in delovala na veke. Tudi vidva rastita in se krepita kakor naš Gospod, vedno bolj polna modrosti in milost Božja naj bo z vama. Amen