Pogovor o na temo izgub in sanacije javnih zdravstvenih zavodov
Slovenija Andrej Šinko
Letošnja in lanska izguba javnih zdravstvenih zavodov, zaradi katere jim je država morala pomagati s finančno injekcijo v višini skoraj 136 milijonov evrov, je posledica prenizkih cen zdravstvenih storitev, se strinjajo direktor Združenja zdravstvenih zavodov Slovenije Metod Mezek, v. d. direktorja direktorata za ekonomiko na Ministrstvu za zdravje Mirko Stopar in dober poznavalec področja zdravstva, primarij Andrej Možina. Mezek poudarja, da je prihodnost zdravstva potrebno graditi predvsem na javnih zavodih, Možina si želi, da bi se večji pomen dalo zasebnikom, Stopar pa meni, da si moramo prizadevati za enako dostopnost vseh do zdravstvenih storitev.
Dvajset slovenskih bolnišnic je do oktobra letos ustvarilo skoraj 45 milijonov evrov dolga, največ, približno 22 milijonov evrov, je pridelal ljubljanski klinični center. Mezek poudarja, da so izgube zavodov posledica prenizkih cen zdravstvenih storitev, ki so se praktično ves čas zniževale. »Gre za stanje, ki ga moramo čim prej prekiniti,« pojasnjuje in dodaja, da je potrebno določiti realno ceno zdravstvenih storitev. Nova višja cena bo določena že za leto 2018, vprašanje pa je, ali bo postavljena dovolj visoko, da se v javnih zdravstvenih zavodih ne bodo več kopičile izgube.
Lanske izgube bolnišnic so njihovo poslovanje ogrozile do te mere, da je država namenila 136 milijonov evrov za sanacijo in posledično likvidnost. V zameno za to pa se vzpostavljajo sanacijski odbor in sanacijske uprave. Stopar pojasnjuje, da je sistem sanacije zastavljen tako, da je nujno sodelovanje ministrstva, poslovodstev in svetov zavodov.
Možina opozarja, da gre za že drugo reševanje zdravstvenih zavodov v približno desetih letih in priznava, da je nujno. Vendar pa ga skrbi, ker ne spremenimo zdravstvenega sistema. »Govorimo o strukturni reformi z večjo avtonomijo zavodov, večjimi ingerencami, pooblastili, ne samo odgovornim ljudem v bolnišnicah, ampak tudi izvajalcem. Skratka, sistem je potrebno narediti vzdržen. To je navsezadnje tudi zahteva Evropske komisije,« pojasnjuje Možina.
Kakšen sistem vzpostaviti?
Mezek se je pri tem zavzel za javni zdravstveni sistem v ospredju katerega so zavodi, ki zagotavljajo solidarnost oziroma enako dostopnost. »Kadar pa javni zavod ne more pokriti določenega programa, je pa jasno, da se lahko vključi koncesionarje,« pojasnjuje Mezek.
Najboljši zdravstveni sistemi se gradijo na kombiniranem modelu zasebnega in javnega zdravstva, meni Možina in opozarja, da mora oboje regulirati država. Ob tem dodaja, da se v Sloveniji trenutno omejuje zasebnike, čeprav naj bi se vsi zavedali, da brez zasebnih sredstev ne bo šlo.
Stopar poudarja, da si je potrebno prizadevati za zdravstveni sistem, ki bo omogočal enak dostop vseh do zdravstvenih storitev, spremembe pa je potrebno izpeljati premišljeno, saj lahko sicer dobimo sistem, ki bo slabši od trenutnega.
