Papež Frančišek in apostolski nuncij v Sloveniji nadškof Juliusz Janusz
Papež Frančišek ima rad Slovenijo
Slovenija Marjana Debevec
Papež Frančišek je pretekli petek, 3. novembra, na zasebni avdienci sprejel Nj. eksc. msgr. Juliusza Janusza, apostolskega nuncija v Sloveniji s funkcijo apostolskega delegata za Kosovo. Nadškof Janusz se je ob tej priložnosti zahvalil njegovi svetosti za prelepo sporočilo, ki mu ga je papež Frančišek poslal ob 50-letnici duhovniškega posvečenja.
Duhovniško posvečenje je diakon Janusz prejel 19. marca 1967 v krakovski katedrali, po rokah takratnega nadškofa metropolita Karola Józefa Wojtyłe, ki ga danes častimo kot svetega papeža Janeza Pavla II. velikega. Avdienca je potekala v sprejemnici doma svete Marte. Papež Frančišek je nuncija Juliusza Janusza sprejel s prijaznim očetovskim duhom in preprostostjo. V tem družinskem vzdušju je nuncij papežu Frančišku podaril steklenico »Prior« Viljamovke in mu v šali svetoval, naj popije kakšno kapljico tega likerja, ki ga pridelujejo kartuzijanski menihi v Pleterjah, da bo lažje prebavil vse potice, ki jih običajno slovenski gostje prinesejo papežu. Reakcija papeža Frančiška je vidna na priloženi fotografiji.
Srečanje je bilo namenjeno krajšemu pregledu nuncijevih dejavnosti, začenši z njegovo udeležbo kot apostolski delegat za Kosovo na nedavnem srečanju Škofovske konference svetega Cirila in Metoda v Novem Sadu. Kot je znano to konferenco sestavljajo škofje, ki so odgovorni za srbsko, makedonsko, črnogorsko in kosovsko Cerkev.
Pred tem pomembnim srečanjem sta potekala dva spontana srečanja, ki jih je imel nuncij Janusz ob splošni avdienci v sredo, 25. oktobra 2017. Po »baciamano« (poljub roke, oziroma papeževega prstana) se je ob koncu splošne avdience ponudila priložnost, ob kateri je lahko pozdravil papeža Frančiška na srečanju z mladoporočenci. Nuncij Janusz je spremljal madžarsko-italijanski par Viktorio in Giuseppa.
Ko sta papež Frančišek in nuncij Janusz prešla na dogajanje v Sloveniji, je papež izrazil veliko simpatijo do slovenskega naroda, še zlasti, ko se je z vidno empatijo spomnil trpljenja tega naroda pod komunističnim režimom. Papež z resničnim zanimanjem pričakuje bližnji obisk slovenskih škofov »ad limina Apostolorum« v mesecu marcu 2018.
ODNOSI MED CERKVIJO IN DRŽAVO
Nuncij je papežu zagotovil, da je katoliška Cerkev po nedavnih škofovski imenovanjih in zaključitvi gradbenih del sedeža Apostolske nunciature opogumljena, da se loti novih pobud za obvarovanje vere in zdrave tradicije slovenskega naroda. Nuncij se je čutil dolžnega obvestiti tudi, da ta proces skupaj s prispevkom Cerkve za narodno spravo, ne najde vedno posluha pri državnih organih. Kljub zagotavljanju o dobrih odnosih med Slovenijo in Svetim sedežem, kar je bilo izraženo v nedavnih obiskih predsednika Republike, prvega ministra, predsednika Državnega zbora in zunanjega ministra v Vatikanu, je dejavnost Cerkve v praksi ovirana s strani nerazložljive enostranskosti vlade in parlamenta.
Tako vlada kot parlament pogosto interpretirata na svoj način dolžnosti države do Cerkve, ki so bile določene s slovensko Ustavo in Sporazumom med Svetim sedežem in Slovenijo podpisanim leta 2001 in ratificiranim leta 2004. Gre za aktualno znano vprašanje pomanjkljivosti s strani države, da bi v celoti prispevala k delovanju zasebnih šol, tistih, ki jih upravlja Cerkev, z enakim prispevkom 100% (10. člen).
Znano je, da kljub Sporazumu in 57. členu Ustave ter odločitvi Ustavnega sodišča decembra 2014, ki določajo enako finančno obravnavanje javnih in zasebnih šol, vlada katoliške šole plačuje zgolj 85%, ni pa znano na osnovi katerega načela. Parlament celo želi spremeniti 57. člen Ustave z namenom, da ne bi bilo potrebno privatnih šol obravnavati enako kot javnih, brez da bi o tem obvestili partnerja Sporazuma, ki je Sveti sedež.
Takšna samovoljna obravnava Ustave in mednarodnih sporazumov s strani državnih organov zagotovo Sloveniji ne bo koristila pri uveljavitvi svojega glasu v zadevah v zvezi z mednarodnimi odnosi. Prav tako je potrebno spomniti, da po ratifikaciji Sporazuma med Svetim sedežem in Slovenijo leta 2004 ni nikakršnega napredka na področju verske svobode, na področju vojaške, zaporniške, bolnišnične pastoralne dejavnosti itd., kot predvideva 14. člen Sporazuma.
Ob koncu avdience je nuncij svetega očeta povabil tudi na obisk Slovenije, da bi se tako Cerkev okrepila v veri in se Slovence opogumilo, da bi živeli spravljeni znotraj države in s sosedi. Šlo je za čudovite trenutke, ki jih bo nuncij Juliusz Janusz za vedno s hvaležnostjo nosil v svojem srcu.
Apostolska nunciatura
