Kramli: Osnovnošolec ne more imeti v lasti pametnega telefona!

Slovenija | 15.11.2017, 18:10 Marjana Debevec

November je mesec preprečevanja zasvojenosti. Na nacionalni konferenci, ki je bila v Kongresnem Centru Thermana v Laškem, je bila v ospredju »net genearcija«, strokovnjaki jo imenujejo tudi »generacija Z« ali »e-generacija«. V vabilu na konferenco, ki povezuje strokovnjake iz različnih strok in sektorjev, so jo opisali kot pretirano zaščiteno od svojih staršev in starih staršev, navajeno opravljati več opravil naenkrat, želela bi vse, in to takoj. Zasvojenostim pa smo posvetili tudi današnjo oddajo Pogovor o.

Ker se je z-generacija rodila v času interneta in družbenih omrežij, se bolje znajde v virtualni komunikaciji kot v komunikaciji v živo, kar zaostruje razlike med generacijami in otežuje sporazumevanje. Posledice so medsebojno nerazumevanje, konflikti, nezadovoljstvo, občutki nemoči, nesprejetosti, neprimerni pristopi, stiske. Vase to pa vodi tudi v zasvojenosti.

»Vedno zasvojenost pride tam, kjer je premalo odnosa. Pomirimo se lahko v odnosih. Če se ne bomo v odnosih pomirili, bomo šli k substancam, ali pa zasvojitvenim vedenjem po pomiritev«, je za naš radio dejal psihoterapevt Drago Jerebic.

Ena od zasvojenosti, ki je danes vedno bolj v porastu, je zasvojenost z novimi tehnologijami. Že majhni otroci imajo namreč stik z intenzivnostjo barv in zvokov pri raznih igračah. »Kaj se dogaja? Otrokovi možgani se počasi organizirajo na te intenzivne barve in zvoke in ko potem šest, sedem letnega peljemo v naravo, ker je navajen na intenzivnost, v naravi ne dobi navdiha, ne dobi sporočil, ki ga bi gradila, ampak je izgubljen, se ne znajde, in bo hitro poiskal stik z monitorjem, ker se bo počutil udomačenega«, je povedal Miha Kramli, ki v Zdravstvenem domu Nova Gorica vodi center za zdravljenje zasvojenosti.

Sam večkrat poudarja, da osnovnošolec ne more biti lastnik pametnega telefona ali tablice, lahko pa ju uporablja. Zato naj bi mu starši določili prostorsko in časovno omejitev. »Če mi osemletniku dovolimo, da igra igrice +18, bo on izpostavljen impulzom, ki jih je sposoben osemnajstletnik. In ko bo star 18 let, kakšne dražljaje bo potreboval, da bo prišel v stik z iskrico življenja? Potreboval bo takšne dražljaje, da bo hodil na robu med življenjem in smrtjo, da bo čutil, da je vredno živeti.« Pri tem Kramli izpostavlja na primer zasvojenost s hitro vožnjo.

Računalniške igrice pa vsebujejo še drugo nevarnost. »Mi imamo danes opravka s programiranjem človeka. Mi imamo danes v elektronskih igračah, v igricah za enoletnega, dvoletnega, triletnega otroka programe, ki govorijo o tem, kaj bo ta otrok, ko bo star dvajset let kupoval. Gre za sublimanlna, podtalna sporočila, ki prebujajo določene umetno ustvarjene potrebe, katerim potem človek sledi. In potem imamo mi ta kapital, ki to financira, in oni točno sledijo temu, kje se določena igrica, v kateri državi, v katerem mestu v državi, najboljše prodaja in katera igračka. Oni bodo čez deset dvajset let vrgli ven artikel, ki bo šel za med. Mi danes govorimo o sprogramirani generaciji«, je povedal Kramli.

»Če je kdo gledal novinarsko konferenco lastnika facebooka, ki je jasno povedal, da bo čez šest, deset let spremenil civilizacijo. Nobena svetovna avtoriteta: ne OZN, ne Svetovna zdravstvena organizacija, razen papeža Frančiška, ki opozarja na to, se ni oglasil in nobeden tega sploh resno ne jemlje. In ko hodim po šolah – bil sem na več kot 400 šolah po Sloveniji in na več kot 120 v tujini – mi imamo danes opravka z večino otrok, ki so že sprogramirani. V naši družbi smo se v okviru družinskega zakonika kregali, ali je ena čez rit ali ena čez uho nasilje. Da se razumemo: nobeno nasilje ni uredu in tega ne podpiram. To pa, da otroka pustiš sedem ur, da igra nasilne igrice, da se njegovi možgani adaptirajo na nasilje, to pa ni nasilje! Pa to je večje nasilje kot ena čez rit, če je otrok lahko sedem do deset ur na nasilnih igricah, ker bo dejansko iz dneva v dan vedno bolj dojemljiv za nasilje.«

Veliko nalogo imamo zato po Kramljivih besedah krščanska občestva. Ta naj bi namreč prinašala nove vsebine, ki danes žulijo sodobnega človeka.

Ob raznih nekemičnih zasvojenostih pa se vzporedno pojavljajo tudi kemične odvisnosti, kjer prevladujejo droge in alkohol. Kramli ob tem opozarja na neresnice o marihuani, ki se širijo v javnosti. Kajenje marihuane po njegovih besedah nikdar ni bilo in ne bo zdravilno. »Ob visoki temperaturi se THC CBD spreminjajo v strup. Zakaj mulci ne smejo kaditi marihuane? Nobeden ne udari po mizi in jasno tega ne pove: če je bil moj pra pra nono bil alkoholik, če je bil moj pra pra nono bil depresiv, če je bil moj pra pra nono gembler, nasilen, in zdaj jaz začnem kaditi marihuano, obstaja 80 odstotkov možnosti, da zbolim za eno, ali pa vsemi boleznimi mojega pra pra nonota. Zakaj? Ker THC aktivira negativne gene tudi do osem kolen nazaj. Pa ne me zezat! Da nobeden ne more na glas povedat določene resnice in se o tem pogovarjat! Pa koga farbamo!«, je bil odločen Kramli.

Tudi duhovnik Franc Prelc, ki se že 27 let ukvarja s pomočjo zasvojenim preko skupnosti Srečanje in Vrtnica pravi, da je lažje pomagati zasvojenemu s heroinom kot z marihuano. Po njegovih besedah ne sme več biti normalno, da dijaki v srednjih šolah skoraj vsi kadijo marihuano. »Mi če dobimo nekoga, ki je s heroinom zasvojen, smo veseli. Vedno nas boli, kadar pride k nam nekdo, ki je z marihuano zasvojen, ker ne zna govorit več. Vseeno če je zasvojen pet, deset, petnajst let – govori nenormalno. In ne moremo se z njim pogovarjat, dokler ne neha. In minejo včasih tedni in meseci in celo leta preden je sposoben, da gre na triletno zdravljenje v našo skupnost«, je še povedal Prelc.