AVDIO in FOTO: Utrip Škofijske Karitas Murska Sobota
Cerkev na Slovenskem | 26.09.2017, 11:02 Petra Stopar
V Pomurju se že 10 let, od začetka ustanovitve Škofijske Karitas Murska Sobota, srečujejo z rekordnim številom brezposelnih in propadom podjetij, ki so bila nekoč glavni nosilci gospodarskega razvoja. ŠK obsega področje škofije na levem in desnem bregu Mure in ima 36 župnij. S predsednikom Jožetom Hozjanom in njenim generalnim tajnikom Jožefom Kociprom smo se pogovarjali na sedežu v Murski Soboti, v Lazarjevem domu, kjer ljudi sprejemajo in nudijo več oblik pomoči.
V Mursko Soboto smo prišli na deževen torek, 19. septembra, kjer sta nas v Lazarjevem domu ob cerkvi sv. Nikolaja pričakala predsednik škofijske Karitas MS Jože Hozjan in generalni tajnik Jožef Kociper. Bil je ravno čas delitve toplega dnevnega obroka v ljudski kuhinji v Lazarjevem domu, kjer Karitas poleg kosil za najbolj potrebne nudi tudi drugo pomoč.
Vsak dan prag doma prestopi kakšnih osemdeset ljudi, pravi Hozjan in dodaja, da so to predvsem starejši, ki si ne zmorejo zagotoviti toplega obroka, nato so ljudje srednjih let, katerih zdravje peša zaradi težav z različnimi odvisnostmi, v tretji skupini pa so uporabniki z boleznimi v duševnem zdravju, ki prav tako težko skrbijo za svojo družino. »Po drugi strani je pa tako, da kdorkoli pride k nam, dobi hrano. Moram poudariti, da zelo dobro sodelujemo s štirimi socialnimi centri – Murska Sobota, Lendava, Ljutomer in Gornja Radgona. Pomagajo nam, nam dajejo odjemalce, mi pa pomagamo njim. Ko je šlo recimo za ustanovitev materinskega doma, so vsi štirje centri glasovali za nas in dali dobro mnenje. Zelo nam pomaga tudi Mestna občina Murska Sobota,« je s hvaležnostjo zatrdil Hozjan.
Poseben problem je osamljenost starejših, posebej na Goričkem, dodaja predsednik, in da bi to osamljenost prebrodili, so se pred dvema letoma začeli združevati v skupine za starejše, ob molitvi, druženju in pogovoru, tudi pod mentorstvom Jožeta Ramovša.
Stiske pa so tudi med tistimi, ki sicer imajo službo, a prejemajo prenizko plačo in delajo v slabih delovnih pogojih, pritrjuje Kociper. »Tudi mi opažamo, da je minimalna plača, ki jo prejema veliko zaposlenih, dostikrat manjša od socialne podpore, kjer je družina štiri- ali pet-članska, in ni dovolj za preživetje. A ti zaposleni se na žalost zelo težko obrnejo na Karitas, do nas pridejo šele takrat, ko jim zaradi neplačevanja stroškov odklopijo elektriko ali jim grozi izvršba. Takrat pa imajo še dodatne stroške in jim še težje pomagamo. Zato jim svetujemo, naj skušajo po pomoč priti prej,« pravi. Tovrstno pomoč so lani nudili približno 700 družinam. Hozjan je spomnil na stisko upokojencev s prenizko pokojnino. Na Karitas jim plačujejo položnice in delijo hrano. V najtežjih časih so pomagali preko 12.000 ljudem, kar je 10 odstotkov vsega prebivalstva v škofiji.
V Lazarjevem domu je tudi zdravnik pro bono, h kateremu pridejo ljudje brez osnovnega zdravstvenega zavarovanja, odvetniška pomoč pro bono, logoped, pralnica, umivalnica ter svetovalnica za žrtve nasilja v družini. A za to, da vsi ti programi potekajo, se na Karitas zahvaljujejo predvsem škofu Petru Štumpfu, saj kot se spominja predsednik Karitas, so to škofijski prostori. »Moramo reči, da se je škof ravnal po navodilu papeža Frančiška, ko je ta dejal, naj škofje odprejo domove svojih škofij. Zato se škofu zahvaljujem,« je dejal Hozjan in napovedal nadaljnje pogovore o razširitvi prostorov in dejavnosti Karitas.
Na Škofijski Karitas Murska Sobota imajo tudi t. i. eko-socialno kmetijo za ljudi, ki so vključeni v javno kuhinjo Lazarjev dom izvajamo program socialnega vključevanja, ki se odvija na Domačiji Šprinc v Razkrižju. V program se že četrto leto zapored lahko posameznik vključi prostovoljno na pobudo karitativnega ali socialnega delavca. »Vključujejo se fantje, ki izgubijo službo oziroma zabredejo v večje težave, kot so droge, alkohol ipd. Obdelujemo domačijo na skupno osmih hektarih, torej imamo dnevno veliko za delati. Na domačiji imamo velik vrt, na katerem sadimo zelenjavo ali sadje in to razdelimo med ostale uporabnike v Lazarjevem domu. Imamo tudi delovne akcije, v katere se vključujejo še ostali uporabniki doma,« pojasnjuje vodja programa Andrej Omulec. Fantje se vključujejo tudi v druga dela na drugih lokacijah, vzamejo pa si tudi čas za izlet, kot je npr. letovanje na morju, letos v družbi upokojencev.
ŠK Murska Sobota ima še en zahtevnejši socialno-varstveni program – pomoč ženskam in materam v stiski. Z začetkom leta 2016 je Ministrstvo za delo družino, socialne zadeve in enake možnosti na podlagi Socialne zbornice Slovenije in soglasnega Sklepa Sveta Pomurske razvojne regije začelo sofinancirati Prvi pomurski materinski dom. Ta deluje v Martjancih in pri Sv. Juriju ob Ščavnici. Upajo, da jim bo z Božjo pomočjo uspevalo še naprej soustvarjati poti iz stisk soljudem v pokrajini ob Muri.
Foto: Peter Tomažič, Slovenska Karitas
