Svetovalnica: Septembra na gredice še motovilec, blitva, čebulček, česen, rukola

Hrana in okolje | 13.09.2017, 10:09 Rok Mihevc

Smo sredi septembra in počasi se že oziramo na pridelovalno sezono. Kakšna je bila, smo v tokratni Svetovalnici povprašali strokovnjakinjo KGZS Maribor Mišo Pušenjak, ki je hkrati tudi opozorila, da lahko v teh dneh storimo še marsikaj.

»Ponosni in veseli smo lahko, da živimo v krajih, kjer se lahko veliko pogovarjamo o vremenu,« je uvodoma povedala Miša Pušenjak. »Mi želimo živeti po receptih, a smo v podnebju, ki od nas zahteva stalno prilagajanje in tega se bomo morali naučiti.« Spomnila je, da včasih takšnih ekstremov ni bilo in je bilo vreme bolj predvidljivo, kar kažejo tudi vremenski pregovori.

O toči je povedala, da jo je bilo letos res veliko, a da so jo vrtičkarji bolje odnesli kot sadjarji. »Mi imamo še vedno možnost, da posejemo kaj, sadjar pa tega ne more storiti. Če pogledamo širše, se lahko tudi s tem malo potolažimo. Pa tudi, če pogledaš hektarje površin, uničenih po škodi, si niti ne upaš jamrati v primerjavi z našimi malimi vrtovi.« Kot učinkovit ukrep svetuje protitočne mreže, ki bodo vedno bolj prišle prav. Te lahko služijo tudi kot senčilo v vse pogostejših vročinskih valovih.

Lahko bi rekli, da je bilo letos tudi leto plevela, meni Pušenjakova. »Mi tem rastlinam rečemo pleveli, a so del narave. Za svoje vrtove že poskrbimo, problem pa so javne površine, ki so slabše vzdrževane in se plevel širi na naše površine.« Večina plevela, s katerim imamo težave je semenski plevel, ki ga prenaša veter, ptice, človek, veliko ga je tudi v organskih gnojilih. »To je del narave, s katerim se moramo sprijazniti. Opažam, da znamo veliko jamrati, sprijazniti pa se ne znamo.«

Poznojesensko-zimska zelenjava

Dela na vrtovih septembra ni še konec, spodbuja naša sogovornica. »Res je, da če bo še veliko vlage, bo konec s paradižnikom, a to še ni konec sveta. Ne vem, zakaj, če nam neka stvar ne uspe, kar obupamo.« Zato Pušenjakova svetuje še setev zimskih solat, motovilca, blitve, čebulčka, česna, mesečno redkvico, rukolo...

Del vrta naj bo poln tudi pozimi, kakšno gredo pa namenimo tudi rastlinam za zeleni prodor. »Posebej naj to storijo tisti, ki uporabljajo kupljena organska gnojila, ki so briketirana. S temi gnojili rastline dobijo hrano, ne pa trajnega humusa. Ta pa je tisti, ki dolgoročno rahlja zemljo. Nadomestimo ga lahko s humusom, ali pa z rastlinami. Te varujejo tudi zemljo – dež in veter v jesenskem času namreč lahko rušita strukturo zemlje in so tudi zatočišče za koristne mikrobe.«

Za seme izbiramo prve plodove

Pri izbiri semena poiščemo najbolj zdrave in vitalne rastline, ki imajo še največ listov. »Take rastline bodo dale zdravega potomca – seme. Zato pobiramo prve plodove, ki imajo še največ energije, saj jo rastline preselijo v seme, ki ima tako veliko hranil za kalček in seme uspešnejše kali.« Seme za kakšen dan damo na sonce in ga dobro posušimo takoj, saj bi lahko v nasprotnem primeru lahko začel ob večji vlagi tudi kaliti. Večina sadik je sicer že hibridov a pri njih semena ne pobiramo, je še opozorila strokovnjakinja.

V avdio posnetku prisluhnite tudi o delu z radičem (9.30), o prebiranju semena (16.30), o shranjevanju čebulčka (22.45) in kdaj je jeseni pravi čas pri sajenju čebule in česna (26.30).