V Odmevu tišine

| 12.09.2017, 21:48

V četrtek, 7. septembra so v Kregarjevem atriju Zavoda svetega Stanislava odprli razstavo skulptur brata Janeza Hollensteina iz kartuzije Pleterje. Nekdanji pleterski prior na ogled postavlja umetniško obdelane skulpture, ki jih je s kovaškim orodjem oblikoval iz odsluženih in odpadnih predmetov.

P. Janez Marija Hollenstein se je rodil se je leta 1933 v Alttoggenburgu v Švici kot Joseph Johann Baptista. Z umetnostjo obrtjo se je srečal že v osnovni šoli, zanimanje za umetnost pa je ohranil tudi med šolanjem na klasični gimnaziji, po kateri je odšel v kartuzijo La Valsainte v Švici. V kartuziji je študiral teologijo in filozofijo. In seveda ves čas tudi delal. Se kalil v kovanju.

Razstava »Odmev tišine« je nastala na pobudo društva Zgovorna tišina, katere predsednik je g. Zvone Pelko, ki je ob tej priložnosti na ogled postavil tudi nekaj fotografij umetnika in meniha patra Janeza Hollensteina. Menih je liturgično bitje. In ročno delo meniha je podaljšek liturgije. Zato bi lahko rekli, da so skulpture p. Janeza na neki način zmaga Duha nad materijo.

Umetnostni zgodovinar dr.Milček Komelj je med drugim zapisal: » S preoblikovanjem v lahkotno transparentno formo Hollenstein kovinsko materijo spreminja v simbolno izrazilo in utelešeno idejo, katere bistvo je zajeto v vzgonu kvišku, pogosto vzvalovljenem s plesno mehkobo. Nemir duha v njej je izenačen s principom rasti ali gibkim plamenenjem, ukročenim v ognjeno prekaljenih kovinskih trakovih, ki – uokvirjeni v krožnih formah popolnosti – zaobjemajo notranji prostor ali se v svojem rastju razpirajo navzven. Pod menihovim kladivom se ti okrogli ali ploščati trakovi kot rastlinske lovke voljno uvijajo in v svoji dinamiki izoblikujejo v organizme, v katerih je vse podrejeno kipenju ali zanosu, ki se zaokroža v aluzivne prizore ali abstraktna znamenja. Upogljivi železni trak se izrisuje, vozlasto pretika in prepogiba kot avtorjeva sunkovita rokopisna pisava, skozi katero se izraža zagon njegovega religioznega hrepenenja in ustvarjalne misli. Zato je njegova kovinska kiparska risba nenehno dinamična in voljna, v tej voljnosti pa dosledno elegantna, brez rezkih ostrin, in harmonično usklajena, asketska, a obenem z ritmičnostjo svojih poganjkov in razpetostjo v vse smeri tudi izrazno razigrana in sproščena. »

O tem se lahko prepričate, razstava je namreč na ogled do 8. oktobra letos. Lahko pa si ogledate tudi kratki film, posnet na odprtju razstave.