Od Marije k Mariji - 3. dan: Crngrob

| 08.09.2017, 06:41

Cilj letošnjega kolesarskega romanja Od Marije k Mariji je svetišče Marijinega oznanjenja, ki je že od srednjega veka priljubljena romarska točka, zgodovina svetišča pa sega že pred leto 1300. Tu se bo ob 10.30 začela slovesna sveta maša in z njo srečanje prijateljev in poslušalcev Radia Ognjišče. Vabljeni k udeležbi!

Hiša kruha v Sv. Duhu pri Škofji Loki, pa je bila zadnja romarska postaja včerajšnjega 2. dne romanja, ki je vsem sodelujočim nudila toplo gostoljubje in jim omogočila počitek, ki so ga bili zelo potrebni. Kot je v svojem razmišljanju »pod čerto« včeraj zapisala sodelavka Lidija, je bil dan, kljub dežnim kapljam, lep in poln iskrivih srečevanj s poslušalci, ki so jih bodrili prav na vsakem kilometru ob poti. Vabljeni v Crngrob tudi vi, da se srečamo in skupaj praznujemo današnji praznik Marijinega rojstva.

Slovensko izročilo o prazniku Marijinega rojstva

Naši predniki so praznikoma Marijinega vnebovzetja (15. avgust) in Marijinega rojstva (8. september) dali slovensko ime: veliki in mali šmaren oziroma vélika in mala maša, pa tudi velika in mala gospojnica. Obdobje med tema dvema praznikoma je znano kot obdobje romanj v Marijina romarska svetišča. Ponekod v skladu z izročilom na malo mašo ohranjajo navade, ki veljajo za veliko mašo (npr. blagoslov rož ipd.). Ta dan pomeni že začetek jeseni, saj ponekod mala maša za suknjo vpraša ali pa odpre dolinsko pašo (mala maša – v vsakem grmu paša). 

---

Pridiga pri praznični maši župnika Alojzija Snoja

"Dragi romarji, dragi sodelavci Radia Ognjišče in vsi, ki ste prišli sem do ljubezni do Marije in našega Radia Ognjišče, prisrčen pozdrav.

Če mati praznuje svoj rojstni dan ali god, stopijo skupaj njeni otroci in se posvetujejo, kaj naj ji prinesejo. Potem gredo na vrt in naberejo rože, te pa materi dajo na glavo, v znamenje hvaležnosti in ljubezni. Rojstni dan matere je najlepši praznik za vso družino. Vsi člani kar tekmujejo, da bi svojo mater razveselili, koliko je v njihovi moči. Nekateri tudi zapojejo, mlajši ji izročijo šopek, tisti najmlajši, ki še ne govorijo, pa jo poljubijo in se nežno privijejo k njej. Naš svetniški Anton Martin Slomšek je zapisal: »Mati, ti si bila varuh moje mladosti, bodi tudi moja osrednja priprošnja pri Bogu. Le dobre matere vzdržujejo svet, da ne propade.«

Tudi kristjani imamo ljubečo mater in danes veseli praznujemo njen rojstni dan. Cerkev, kot verjetno veste, praznuje dneve smrti svetnikov, tukaj pa praznujemo rojstni dan. Poleg Marija in Jezusa samo še Janeza Krstnika. Marijino rojstvo je celotnemu svetu prinesel veliko veselja, saj je rodila Jezusa, našega Odrešenika. Kje je kakšno srce, ki te kliče po imenu in ob tem ne čuti tolažbe in veselja. Le poglejte, koliko kristjanov praznuje njen praznik. Po vsem svetu doni »hvala«. Izpolnjujejo se besede prerokov »Glej, odslej me bodo blagrovali vsi rodovi.« Marija je kraljica vseh svetnikov, vsega sveta in želimo si, da bi bila tudi kraljica naših src in domovine. Slovenci nismo nikoli imeli kralja, imamo pa kraljico in to kakšno. Občudujemo njeno vzvišeno dostojanstvo in prosimo za njeno priprošnjo. Da bi se učili njenih kreposti, ki so jo naredile tako veliko in polno milosti.

Marija se je rodila revnim staršem Joahimu in Ani, bila je otrok molitve in da Boga. Staršem je bila podarjena in kot mlada deklica je odšla v tempelj. Bila je vzgojena za Boga in najljubše razvedrilo je bilo branje Sveta Pisma in psalmov. Bila je vzgojena, da hvali Boga. Že Slomšek je zapisal, »ali niso otroci podobni angelom, če hvalijo Boga in pojejo?« Bog je Marijo izbral za najvišjo, postala je Devica in postala je mati Odrešeniku sveta. Angel jo je poimenoval »blagoslovljena med ženami«. S tem je bila povzdignjena nad vsemi ženskami sveta. A ta čast je ni naredila domišljave. Nasprotno, zavedala se je, da vsak dar prihaja od Boga, zato sebe imenuje Gospodova dekla. Besede ponižnosti so njene prve besede, ki so zapisane v Svetem pismu. Sveta ponižnost, iskrena skromnost, Marija, ti dvigneš človeka iz prahu med zvezde.

Ko je Marija izvedela, da Elizabeta pričakuje otroka, je vstala in pohitela v gore k njej, da bi ji zaželela srečo in ji stregla in se z njo veselila. Elizabeta jo tudi imenuje »blagoslovljena ti med ženami«. Naj bo skrb tudi vsake družinske matere. Če je Bog blagoslovil tvojo družino in si mati postala srečna, potem uči otroke moliti, kakor Marija slavi Boga. Ampak bolj s svojim zgledom kot besedo. Sveta Terezija je bila otrok številne družine in opazila je, kako mati vstaja ponoči, da bi v miru in tišini slavila Boga. Vstala je in molila še ona, kakor mama in njuno srce se je združilo in skupaj sta molili. Terezija je bila velika učiteljica molitve in svetnica, od katere se uči ves krščanski svet.

Kaj lahko mi storimo danes na njen praznik, da jo bomo razveselili in ji dali venec veselja, hvaležnosti in ljubezni? Ena gospa je pričevala, da je stopila v cerkev in s srcem polnim zaupanja vprašala Jezusa »zakaj si hotel ostati na zemlji in zakaj nisi našel načina, da bi na zemlji pustil tudi Marijo, mater vseh nas, ki potujemo?«. Jezus ji je odgovoril: »Nisem je pripeljal, ker jo hočem videti v tebi in vi boste odprli materinske roke za človeštvo, ki ga žeja po Bogu. Na vas je, da pobrišete solze.« Tudi jaz vsem nam želim, da postanemo majhna Marija, da posnemamo njene kreposti. Tudi nam Jezus govori: »Marijo hočem gledati v tebi.«"

10.20 – Blaž je pred mikrofon povabil župnika Alojzija Snoja, ki je spregovoril o temnih plateh teh krajev. »Temna zgodovina je velika bolečina za te kraje, ki so doživeli težke preizkušnje. A prepričan sem, da vse to nosimo vsi mi, čeprav smo rojeni po vojni.« Snoj meni, da je vera nedvomno eno najmočnejših sredstev, da bi bilo stanje drugačno. »Takšno stanje je, ker so mladim vzeli vero in ne vedo za kaj živijo in česa naj se oprimejo, ko pridejo stiske. Marija je zato tista, ki nam bo prva stala ob strani. Tudi zato jo kličemo Marija Pomočnica.«

9.50 – Crngrob – Pa so na cilju naši romarji v Crngrobu. Več o zgodovini kraja je povedal teolog in zgodovinar Alojzij Pavel Florjančič. »Cerkev je postavljena na nekdanjem pruhu, na peskokopu. To je kraški teren, poln kotanj in brezen in na eno takih je bila postavljena kapela, kasneje, ko je ta kraj postal romarsko središče, pa tudi cerkev. Gre za več kot 700 letni razvoj in Crngrob je romarjem pravi biser.« Tu je tudi najmogočnejši zvonik v škofiji. »Visok je 62 metrov, ima 4 zvonove in najtežji je težak skoraj dve toni. Na njem je tudi prvi slovenski zapis iz leta 1807.«

8.40 – Sv. Duh – Kolesarji so zapustili Škofjo Loko in se ustavili v Hiši kruha. Odgovorna za njo Irena Mohorič je povedala, da tu imajo kruh in ga pečejo, a pomembnejši je duhovni kruh. »To je dom duhovnosti, sestre želimo omogočiti prostor priložnosti, kjer se človek lahko sreča s Kristusom, ki je naš kruh.«

Sestre so tu že vsaj 60 let, prišle so po 2. svetovni vojni, ko niso več mogle živeti v Škofji Loki. »Iskale so novo bivališče in tako so kupile propadel grad in ga počasi obnovile. Grad se tako spreminja v samostan.« Sestra Irena Mogorič nam je zaupala tudi, kaj njej pomeni današnji praznik. »Zame je to velik mejnik, ko se spomnimo, da je življenje in odrešenje prišlo po Mariji. Ona je dala prostor Bogu, da deluje. Spomnimo se, da smo tudi mi poklicani, da damo prostor Bogu, da deluje v nas.«