Slovesna sveta maša v Šentvidu pri Stični
Kardinal Rode ob tisočletnici župnije Šentvid pri Stični obžaloval čedalje večjo nestrpnost do kristjanov v Sloveniji
Slovenija Marjana Debevec
Župnija Šentvid pri Stični je z včerajšnjo slovesnostjo in sveto mašo, ki jo je daroval kardinal Franc Rode, praznovala tisoč let obstoja. Za geslo obletnice je izbrala stavek »Hvaležni za dar vere in ponosni na krščanske vrednote svojih prednikov.«
Kot je povedal župnik Izidor Grošelj, je župnijo na visok jubilej ob pregledovanju zgodovine opozoril dolgoletni predavatelj na Teološki fakulteti Metod Benedik. Po besedah kardinala Rodeta je kljub tolikšni dediščini pri marsikomu še vedno prisoten strah pred javnim izpovedovanjem vere, zato naj »ne dopustimo, da bi nam režimski mediji, polni pritajenega sovraštva do Cerkve, grenili življenje«.
Nato se je kardinal osredotočil na šentviško faro, od koder se je od 8. stoletja širilo krščanstvo na Dolenjskem, in na pomen župnije kot doma: »Cerkev je naša duhovna domovina. Tu se med seboj spoznamo, poznamo in spoštujemo. Tu govorimo jezik, ki ga vsi razumemo. Kakšna sreča, bratje in sestre, je imeti dom in domovino, danes, ko je toliko ljudi osamljenih, žalostnih v svoji samoti, ljudi brez doma in brez domovine.« Spregovoril je o bratstvu in povezanosti v župniji, ko je dejal, da je vsak član Cerkve dar za druge, Cerkev je svetišče, grajeno iz živih kamnov. »Vsak človek ima neskončno vrednost pred Bogom, zato nima nihče pravice reči ’ti me ne zanimaš’. Kot pravi današnji evangelij, se moram zanimati za brata, ki hodi po krivih potih in ga ljubeznivo opomniti.«
In to, da nekoga pripeljemo na pravo pot, je bistvo krščanske ljubezni, poudarja kardinal Rode. O sedanjem stanju šentviške fare je dejal, da se je število vernikov v zadnjih 25-letih zmanjšalo za 18 odstotkov, a spomnil na izjemo, da iz teh krajev prihaja veliko število duhovnih poklicev.
Ob sklepu je znova spregovoril o čedalje večji nestrpnosti na kristjane po vsej državi, kar se kaže predvsem v medijih: »Težko je razumeti to sovraštvo do vsega, kar je skozi stoletja veljalo za temelj slovenstva in je našim prednikom osmišljalo življenje in smrt. Drugi narodi, ki so preživeli komunizem, so te stvari uredili na drugačen način. V delovanju Cerkve prepoznavajo prispevek k javni blaginji, od Rusije in Srbije, do Poljske in Hrvaške. Samo pri nas je drugače,« je še dodal.
