Svetovalnica o govornih motnjah: »Riba, raca rak« ni prava vaja

| 29.08.2017, 11:26 Rok Mihevc

Svetovalnica je bila tokrat namenjena logopediji. S strokovnjakinjo na tem področju, logopedinjo Simono Levc, smo govorili o poteku razvoja govora, kdaj naj starši stopijo do logopeda, kako je, če pride do jecljanja in zakaj je dobro otroku veliko brati.

Znana vaja »Riba, raca, rak«, ni prava vaja pri odpravljanju najpogostejše govorne motnje pri otrocih, je uvodoma opozorila Levčeva. »S to vajo se otrok ne bo naučil črke »r«, ta največkrat pride v kombinaciji z drugimi glasovi »tr«, »br« in »dr«, obstajajo pa še druge vaje, ki jih pokaže logoped."

Vzgojitelji v vrtcih, učitelji v šolah in logopedi opažajo, da je otrok s težavami v govoru čedalje več. Težave so po besedah Simone Levc vezane na gibljivost govornih organov, v povezavi s splošno slabo motoriko, slabe izgovorjave in tudi slabega poslušanja. »Razvoj govora poteka v zaporedju, kdaj otrok doseže posamezno stopnjo, pa so velike razlike. Nekdo reče prvo besedo pri 9. mesecu, drugi pri 12. mesecu, pa še vedno tudi ta sodi v normalen okvir govornih razvojev.«

Kdaj do logopeda?

»Kadar starše zaskrbi govor otroka, je prava pot, da se naroči pri logopedu,« je opozorila Levčeva. Po njenih besedah so čakalne dobe velike, zato naj ne odlašajo s telefonskim klicem. »Tudi če gremo samo po nasvet, da vidimo, če je stanje tako pereče, da mora otrok na redno obravnavo.«

Splošno pravilo pa pravi, da kadar gre samo za to, da otrok določen glas izgovarja nepravilno »r«, »l« ali »s«, se ne tako zelo hiti k logopedu, kot pa takrat, ko vidimo, da otrok zaostaja v govornem razvoju. »Ko govor ne poteka tako kot bi moral, ko otrok zaostaja za svojimi vrstniki, takrat je čas, da poiščemo prvi nasvet logopeda.«

Jecljanje je zahtevna govorno jezikovna motnja. »Logopedi se jo lotevamo z veliko mero odgovornosti. Poznamo več vrst, najpogosteje se starši na nas obračajo, ko se pojavi zatikanje v govoru, od 2. do 5. leta starosti.« Jecljanje nastane, ker misel prehiteva govor in govorni razvoj še ni končan. »Pri tem moramo z otrokom komunicirati počasi in umirjeno, otroku pa ne smemo dati vedeti, da nas skrbi njegov govor in ga upočasnjevati z besedami »govori bolj počasi«. Če starši to upoštevajo, ta oblika jecljanja hitro izveni.«