AVDIO: MIVA praznuje 30 let
Radijski utrip Petra Stopar
Približuje se Krištofova nedelja, ki jo letos zaznamuje tudi 30. obletnica akcije MIVA Slovenija. Kot je znano, ta misijonska vozniška akcija deluje pod okriljem Misijonskega središča Slovenije. Njen namen je, da s sredstvi iz nabirke na Krištofovo nedeljo in drugih prostovoljnih darov oskrbuje slovenske misijonarje na obrobjih sveta z vozili, s katerimi prinašajo vero, upanje in konkretno pomoč najbolj pozabljenim prebivalcem.
V nedeljo, 23. julija ob 15. uri, se bo na Brezjah pod okriljem Misijonske molitvene zveze začela molitvena ura pred sveto mašo, ki jo bo ob 16. uri daroval up. nadškof Alojz Uran, pridigal pa bo misijonar z Madagaskarja Jože Adamič. Maši bo sledil kratek program, v katerem bodo govorili ravnatelj Misijonskega središča Slovenije Matjaž Križnar, dolgoletni vodja akcije MIVA Slovenija Stane Kerin, dolgoletni voditelj MIVA Avstrija Franz Kumpfmüller ter vodja slovenske misijonske pisarne v Celovcu in eden izmed pobudnikov ustanovitve slovenske MIVA Jože Kopeinig. Nato bo nadškof Uran blagoslovil tri misijonska vozila in vozila vseh navzočih vernikov.
Ob 30. obletnici MIVE je Misijonsko središče Slovenije izdalo zbornik s podrobno predstavitvijo akcije in DVD z dokumentarnim filmom. Poudarilo je, da je Slovenija »ena redkih držav, ki izvaja to akcijo«, kljub majhnosti pa smo našim misijonarjem in njihovim sobratom v teh letih pomagali s 357 vozili, »s tem pa tudi nastajajoči Cerkvi v misijonskih deželah«. Prav tako smo omogočili delovanje dveh radijskih postaj.
Otroci umirajo zaradi bolezni, ki so ozdravljive
»Spomnim se, ko sem se nekoč pogovarjal z nekim zdravnikom v Afriki, ki je dejal, da tam veliko otrok umre zaradi malarije. To pa je bolezen, ki se jo lahko prepreči preventivno in je tudi ozdravljiva, le da morate imeti antimalarike. K zdravniku pa ne pridejo, ker so ti ljudje ponavadi več kot deset kilometrov oddaljeni od nekega centra, matere so ponavadi podhranjene in otrok ne bi mogle nesti, denarja za prevoz pa ni. Tako se vdajo v to, da otrok enostavno umre, in to zaradi čisto ozdravljive bolezni,« je v našem studiu pripovedoval Stane Kerin.
Poudaril je, da so misijonska vozila še kako potrebna, tudi za delo samih misijonarjev: »Prvi namen akcije je, da mi njim pomagajo, da lahko pridejo do ljudi. Ponavadi je tako, da najprej oni pridejo k njemu in ga povabijo v njihovo vas, da bi jim naredil prostor, v katerem bi se zbirali in molili. Ko misijonar pride tja, se z njimi pogovori in vidi, da so pripravljeni nekaj narediti, jim začne postavljati cerkve. Tudi za to potem potrebuješ prevozno sredstvo, da pripelješ ves gradbeni material.«
Blagoslov prvega avtomobila, kupljenega izključno z darovi akcije Miva v Sloveniji, je bil 7. oktobra 1987 v Rovtah. Avto je bil namenjen rojaku iz Rovt, misijonarju Janku Slabetu. Ravno letos so v Rovtah obhajali 10. obletnico njegove smrti.
Krajša zgodovina akcije MIVA
Akcijo MIVA, ki se je hitro razvila v organizacijo, je 27. aprila 1927 ustanovil nemški misijonar iz reda oblatov Brezmadežne p. Paul Schulte v Kölnu. V prvi svetovni vojni je bil vojaški pilot, zato so ga imenovali »leteči pater«. Najbolj oddaljene misijone je obiskoval z MIVA letalom.
Povod za ustanovitev akcije je bila smrt njegovega tesnega prijatelja in sobrata, 30-letnega misijonarja v severni Namibiji p. Otta Furhmanna, zaradi pljučnice v kombinaciji z malarijo junija 1925. Pet dni so ga vozili skozi puščavo in pripeljali k zdravniku, vendar prepozno. Brez težav bi preživel, če bi bilo pri roki vozilo. Dejstvo, da misijonarji naredijo toliko dobrega za ljudi, pa nimajo niti osnovnih prevoznih sredstev, mu ni dalo miru, dokler ni začel z akcijo MIVA (Missions Verkehrs Arbeitsgemeinschaft, po naše MIsijonska Vozniška Akcija). Misijonarjem je želel zagotoviti vozila in komunikacijska sredstva. Svojo zamisel je predstavil Svetemu Sedežu in prejel dovoljenje papeža Pija XI. Skrbel je za najbolj severni katoliški misijon na svetu v Severni Kanadi. Umrl je leta 1975, pokopan je ob svojem sobratu Ottu, čigar smrt je pripeljala do ustanovitve akcije MIVA. Bil je tisto »seme, ki umre, da obrodi obilo sadu.«
Iz Nemčije se je akcija najprej razširila v Avstrijo, kjer se je za Schultejevo idejo navdušil verni laik in družinski oče Karl Kumpfmüller, ki je misijonarjem pomagal tudi med 2. sv. vojno. Uradno je bila MIVA Avstrija ustanovljena po sklepu avstrijske škofovske konference leta 1949. Za direktorja je bil imenovan Karl Kumpfmüller. Delo je začel na svojem domu v kraju Stadl-Paura v Zgornji Avstriji, kjer je še danes sedež MIVA Avstrija, vodi pa jo njegova vnukinja Christina Parzer.
Razvila se je do te mere, da pomaga misijonarjem v več kot 60 državah sveta. Po svojem rojstvu v Nemčiji in širitvi v Avstrijo se je MIVA razširila še na Švico (1932), Nizozemsko (1935), ZDA (1971), Veliko Britanijo (1974), Južno Korejo (1981), Slovenijo (1987), Slovaško (1998), Poljsko in Avstralijo (2000), Hrvaško (2012) in Bosno (2015). Avstrijska MIVA je, pred ustanovitvijo slovenske MIVA, pri nakupu vozil pomagala tudi slovenskim misijonarjem, kar je zlasti spodbujal Jože Kopeinig.
Od 7. do 10. oktobra 1986 je bil v Tinjah na avstrijskem Koroškem vseslovenski misijonski simpozij, kjer so udeleženci sprejeli sklep, da akcijo MIVA začnemo tudi v Sloveniji. Tako je leta 1987 MIVA Slovenija začela svoj plemeniti pohod. Za vodjo je bil, na predlog nadškofa Alojzija Šuštarja, imenovan duhovnik Stane Kerin. Akcijo so z navdušenjem in pogumom širili od župnije do župnije.
