Dr. Primož Titan
Dr. Primož Titan: Jesen bo prinesla novo moderno slovensko sorto pšenice
| 04.06.2017, 12:01
Od osem do petnajst let traja proces žlahtnjenja nove sorte pšenice, proces, ki poteka kontinuirano in za katerim je vedno veliko opazovanja, razmišljanja, načrtovanja predvsem pa beleženja ugotovitev in gradnje na pridobljenih izkušnjah in predvsem rezultatih, pravi dr. Primož Titan, vodja razvoja v Semenarni Ljubljana, ki se v Krogu pri Murski Soboti ukvarja z žlahtnenjem novih sort pšenice.
Gostili smo ga v sobotni oddaji Naš gost, v kateri je povedal, da ga pšenica spremlja že od najnežnejših otroških let, želja vzgojiti nove sorte pa od srednješolskih. V času šolanja na Biotehniški šoli Rakičan je na tem področju naredil prve korake, z delom nadaljeval med študijem na Fakulteti za kmetijstvo in biosistemske vede v Mariboru in podiplomskem študiju na Biotehniški fakulteti v Ljubljani.
Sami žlahtniteljski poskusi potekajo pod okriljem podjetje RGA - Raziskovalna genetika in agrokemija, ki ga je pred leti ustanovil skupaj s prijateljem dr. Jernejem Iskra, ki sicer deluje na Inštitutu Jožef Stefan. Gre za t.i. "spin out" podjetje v tesnem sodelovanju med Semenarno Ljubljana, Inštitutom Jožef Stefan in Kmetijskim inštitutom Slovenije.
Splača se biti potrpežljiv
"Če je vzgojena sorta pšenice zdrava ob normalni agrotehniki, če ima potencial, če je prilagojena našim rastnim razmeram, pa si jo požlahtnil ravno v času, ko trg zahteva visokoproduktivne sorte in je kvaliteta v drugem planu, se jo splača nekaj časa vrteti in imeti v ozadju. Niti eno pridelovalno leto ni podrobno drugemu in slej ko prej pridelovalci ob dobrih pridelkih zahtevajo tudi kvaliteto..."
Poudarek nove sorte bo pridelek
Dr. Primož Titan je pojasnil, da mora glede na zakonodajo vsaka nova sorta, predenj je lahko vpisana na Sortno listo skozi triletni proces posebnega več nivojskega testiranja. Prva od zanimivih sort, ki so nastale v minulih letih bo, če bo vse po sreči, ta proces zaključila jeseni, že prihodnje leto pa naj bi sledilo še nekaj novih pšenic. Cilj je oblikovati serijo novih modernih slovenskih pšenic, ki bi prinašale dobre rezultate v pridelavi v naših rastnih razmerah.
Izziv hibridizacije: "Gre za pravo malo vojno...!"
Tudi na področju pšenic se, podobno kot je že dolgo v praksi na področju pridelave koruze, veliko napredka pričakuje od hibridnih sort. Njihova vzgoja pa je zelo zapletena in draga, po nekaterih postopkih pa tudi "umazana", saj je za vzgojo hibrida potrebno doseči sterilnost enega od staršev. Dr. Primož Titan skupaj s kolegom dr. Jernejem Iskra veliko naporov in raziskovanj vlaga v načine, kako ta postopek izvesti s pomočjo lastnosti nekaterih starih vrst pšenice, za katere so v poskusih ugotovili, da v določenih rastnih razmerah postanejo sterilne brez uporabe kemije. Na ta način bi do semena hibridov, kar je cilj vsake semenarske hiše, prišli po veliko bolj sprejemljivi poti. Na tem področju zadnja leta tesno sodelujejo tudi z japonskimi znanstveniki.
